| Avtor:

Apnenje tal

Tla na Goričkem so veliki meri prodnato peščena in s tem zelo podvržena k izpiranju mineralnih delcev v nižje nedostopne plasti. Le na zahodu Goričkega ob Ledavi so tla ilovnato peščena. Na večjem delu Goričkega ni karbonatne matične podlage, tla so plitva in s tem kisla. Najbolj so kisla na vzhodnem delu Goričkega (Hodoš, Kobilje, Šalovci, Gornji Petrovci), kjer je pH manjši od 5.

Foto: traktor.mojforum.si

 Na kislih tleh kulturne rastline slabo rastejo. Večina poljščin, ki jih danes gojimo, potrebujejo nevtralna ali rahlo kisla tla (pH med 6 in 7), saj pri takšnih tleh rastline najbolje izkoriščajo dana hranila. Če so tla kisla, pomeni da primanjkuje apno oz. kalcij. To je nepogrešljiv element za reguliranje celičnega pritiska, motenj v presnovi, uravnavanje izhlapevanja in aktiviranje encimov. Zemlja postaja kisla zaradi tvorbe humusa in zaradi gnojenja z umetnimi mineralnimi gnojili. Velike potrebe po kalciju imajo koruza, ječmen, pšenica, metuljnice (lucerna, detelje), oljna ogrščica in sadno drevje, manj ga potrebujejo krompir, oves, rž in travinje.

Pri žetvi 4t pšenice, odpeljemo z njive okrog 40 kg CaO/ha, pri okopaninah 100 do 120 kg CaO/ha. Večjo potrebo po kalciju imajo krmne rastline (detelja, lucerna), kjer detelja potrebujejo okrog 220 kg CaO/ha, lucerna pa 300 kg CaO/ha. Kalcij se tudi izpira: letno se izpere od 400 do 800 kg/ha. Vse je odvisno od zbitosti tal, vremenskih razmer in vsebnosti apna v tleh.

Če hočemo apniti, moramo poznati reakcijo tal, ker s tem ugotovimo, če je apnenje potrebno. pH vrednost tal se naj preverja na obdobje od tri do pet let. Narediti moramo kemično analizo tal, kjer ugotovimo pH vrednost, ki ga merimo s pH metrom, pri čem dobimo pH vrednost. Za nevtralna tla se smatra pH med 6,8 in 7,2. Pod to vrednostjo so tla kisla, nad pa bazična. Preden apnimo, moramo upoštevati še zbitost tal, kajti pri lahkih tleh je dovolj, če je pH okrog 5,5, medtem ko mora biti pH pri težkih tleh okrog 7. To velja za polja. Pri travnikih je lahko pH nekoliko nižji (0,5 do 1 pH vrednost), saj travinje potrebuje manjše količine kalcija.

Zmerna količina apna ima ugoden vpliv na dostopnost hranil v tleh. Škoda se lahko naredi, če apnimo preveč, saj mikroorganizmi pospešujejo razgradnjo humusa v tleh. Pojavi se tudi antagonizem, ker preveč kalcija zavira vstop drugih hranil (fosfor, baker, bor, mangan). Pri tem je boljše, da apnenje razporedimo skozi večletno obdobje. Na lahkih tleh naj so odmerki manjši, na težjih pa veliko večji. Pri nas se največ uporabljajo mleti apnenci, ki niso tako agresivni na organizme v tleh. Granulacija naj je taka, da se lahko apno trosi s trosilniki za umetna gnojila (okoli 0,5 mm). Te se lahko uporabi v večjih količinah, saj se tak apnenec sprošča postopno, več let. Kakšno kalcijevo gnojilo bomo uporabili je odvisno od nas, od načina nanosa, ekonomičnosti in dostopnosti (spodnja tabela, vir: KGZS).

Apnimo v času, ko rastline ne rastejo. Se pravi jeseni in pozimi. Najbolje je, če apnimo po jesenskem spravilu pridelkov (po koruzi). Ni priporočljivo apniti in gnojiti z živinskimi gnojili obenem, saj se pri tem izgublja dušik v gnojilu. Pognojimo lahko šele spomladi. Trajno travinje se naj ne bi apnilo, saj s tem vplivamo na spremembo pH in strukturo rastlin na travniku.

Apneno gnojilo

% CaO

Priporočen enkratni odmerek (t/ha)
Žgano apno – CaO

90

1 – 2

Hidratizirano apno – Ca(OH) 2

70

1,5 – 2,5

Mleti apnenec-CaCO3

50

2 – 3

Dolomit – CaMg(CO3)2

30

3 – 4

Karbonatacijski mulj

28

5 – 10

Prispevek: Robi Gjergjek