Barvna paleta listja
  | Avtor:

Barvna paleta listja

 

Zeleni, rumeni, oranžni, rdeči in rjavi listi. Zakaj? Zaradi prehajanja kloroplastov v kromoplaste ter posledičnega prehoda zelene barve listov v rumeno-oranžne odtenke.  

Medtem ko imajo iglavci (razen macesna, ki pozimi iglice odvrže) vedno zelene liste – iglice in jih obdržijo tudi čez zimo, je to precej drugače pri drevesih in grmih, kajti ti spadajo med dvokaličnice in imajo dlanaste liste ter mrežasto razporejene žile. Slednji vsako jesen liste odvržejo in jih vsako pomlad ponovno »dobijo«.

Ker je biosinteza listov energetsko zahteven proces, imajo drevesa in grmi zmernega pasu precej manjše liste kot tropska drevesa. V tropskem pasu drevesom listov ni potrebno odvreči vsako jesen, zato to za njih ni energetsko potratno.

Vir: http://www.hcs.ohio-state.edu/hcs300/cell1.htm

Listom daje zeleno barvo zeleno listno barvilo klorofil, ki se nahaja v kloroplastih. Kloroplasti so organeli rastlinskih celic v katerih poteka fotosinteza (1. del). Poleg klorofila poznamo še tudi druga listna barvila – karotene (oranžne barve), ksantofile (rumene barve), ki so v kromoplastih. Ti dajejo barvo plodovom, pa tudi listom, ko kloroplasti preidejo v kromoplaste in klorofil razpade, kar je opazno kot postopno prehajanje zelene barve listov v rumeno-oranžno.

Medtem ko se list stara, klorofil razpada kar posledično pomeni, da v ospredje stopijo druga barvila, ki jih je klorofil prej zakrival. Ko drevo listov več ne potrebuje, jih odvrže. Zakaj? Ker za drevo zima pomeni obdobje mirovanja, ker se na dlanastih listih lahko nabere veliko snega in posledično pride do lomljenja vej, pa tudi na zmrzal taki listi niso odporni.

Spomladi poženejo iz popkov na vejicah novi listi. V njih se celice delijo, diferencira se celična stena in plastidi se diferencirajo v kloroplaste v katerih se sintetizira klorofil ter druga pomožna barvila potrebna za nemoten potek fotosinteze.

V začetku listi ne proizvajajo hranilnih snovi, zato porabljajo tiste, ki jih je drevo skladiščilo preteklo leto. Za drevo je to energetsko zelo zahteven proces. Preden drevo odvrže liste, sproži encimske procese razgradnje različnih organskih snovi, ki se bodo naslednje leto spet uporabili kot surovine za biosintezo. Te snovi se skladiščijo v deblu.

Prispevek in foto: Tjaša Gomboc