| Avtor:

Božični prazniki so tu!

S svetim večerom, 24. decembra, se začnejo za mnoge najlepši družinski prazniki. Ti imajo velik simbolni pomen in dolgo časa trajajočo tradicijo, saj obeleževanje božiča sega že v predkrščanske čase. Sicer pa je božič drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. 

Vir:  zlataleta.com

Vir: zlataleta.com

Božični čas se prične na predvečer božiča in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja. Na sveti večer se družine zberejo na božični večerji, ki je po navadi bolj slavnostna. Med jedmi so pogoste tudi sladice, med najbolj tradicionalne spadata potica in sadni kruh. Družine se potem skupaj odpravijo k polnočnici. Otroci najbolj pričakujejo božično jutro, da bodo odvili darila, ki se skrivajo pod božičnim drevesom.

Praznovanje božiča sega že v predkrščanski čas, saj so ljudstva takrat častila pričetek zimskega solsticija. To pomeni, da se dan ponovno začne daljšati, to pa simbolizira zmago dobrega nad zlim. Datum 25. december je izbral cesar Konstantin, in sicer tako, da se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca.

Pomen božičnega drevesa in jaslic 

Božično drevo se po tradiciji postavlja dan pred božičem, drugače pa navada krašenja izvira iz 19. stoletja. Božično drevo je znamenje nadnaravnega življenja, ki sta ga zapravila Adam in Eva,  pridobil pa ga je spet Kristus, ki se je učlovečil po Mariji Devici. Kristjanom božično drevo simbolizira življenje, lučke pa predstavljajo luč, ki jo je na svet prinesel Jezus. Okraski na božičnem drevesu pa so simbol dobrote.

Lukov Evangelij pravi, da sta se Marija in Jožef odpravila v Betlehem, kjer nista mogla najti prenočišča. Zatekla sta se zatekla v hlevček, kjer je Marija povila Jezusa in ga položila v jasli. V spomin na ta dogodek kristjani ob božičnem drevesu postavljajo jaslice. Najbolj pogosti liki v jaslicah so poleg Marije, Jožefa in Jezusa še angel miru, pastirji, modri z Vzhoda ter živali. Jaslice so znamenje odrešenja, saj so simbol stvarnosti Kristusovega rojstva v uboštvu, odrinjenosti, mrazu. Jaslice predstavljajo tudi poziv k miru med ljudmi in v njih samih.

Pregovori povezani z božičnim časom 

Vir: http://www.adamineva.com/

Vir: http://www.adamineva.com/

Znani in razširjeni so tudi nekateri pregovori, reki o božiču, ki se nanašajo predvsem na vreme. Rekom so nekoč velik poudarek dajali predvsem kmetje, saj so vsebovali napovedi o prihodnji letini. Nekatere vam predstavljamo tudi mi:

Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine dosti, če pa je oblačno in temno, žita ne bo.

Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati.

Na božič zeleno, na veliko noč sneženo.

Od božiča do treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma.

Po božiču gre dan doli, sneg gori.

Božični dež vzame rž.

Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.