| Avtor:

Bučno olje z Goričkega

Pojbičevi v Gornjih Petrovcih se ponašajo z bogato tradicijo mlinarstva, na katero so ponosni vsi v njihovi občini. Oljarna obstaja že 54 let. Prej so delali v starem mlinu, od leta 2009 naprej, pa v novem poslopju oljarne. Koloman Pojbič dela v oljarni že 43 let, 33 let pa mineva odkar so začeli bučno seme predelovati strojno. Oljarna Pojbič je prejela zlato plaketo občine Gornji Petrovci in priznanje za 25 let obrti.

Oljarna Pojbič – mletje žitaric, oljarna in kašarna

Pred tremi leti so odprli novo poslopje oljarne in kašarne, na katero so še posebej ponosni. Pojbičevi meljejo različne vrste žit, delajo kašo in stiskajo bučno in sončnično seme. V novo zgradbo so prenesli nekaj opreme iz starega objekta in dokupili nekaj nove opreme. Dnevno lahko predelajo 1200 kilogramov bučnega semena v okoli 500 litrov dišečega bučnega olja. Zaposleni so trije, in sicer nosilec obrti Koloman Pojbič, sin Miran Pojbič in bratranec Valter.

Od bučnega semena do olja

Postopek, da iz bučnega semena dobimo olje, obsega nekaj faz. Bučno seme se mora najprej stehtati, nato sledi mletje. Po mletju je na vrsti mesenje, ki poteka v podobnih strojih, kot se uporabljajo za mesenje kruha. »Zmleti masi bučnega semena se doda voda in določena količina soli, da maščobne kapljice počijo in izstopi olje. Po mesenju sledi praženje, ki traja približno 25–30 minut. Masa se praži pri 110–115 °C, da izpari vsa voda ter masa dobi pravi vonj in okus. Po praženju sledi stiskanje, ki traja 10–15 minut na 300 barih, tako da izsteče vso olje,« je povedal mlad gospodar Miran Pojbič.

Kaj vpliva na kakovostno bučno olje?

Kilogram bučnega semena da približno 4 dcl bučnega olja. Vsaka faza je po svoje pomembna in vpliva na kakovost bučnega olja. Kot prvo je pomembno, da je bučno seme dobro suho in da je dobro skladiščeno. Miran Pojbič je dodal, da: »Že pri sušenju lahko seme pokvarimo. Seme mora biti dobro suho.« Nato je pomembno, da se seme fino zmelje in pa tudi mesenje, da se doda pravilna količina vode in soli. »In pa seveda praženje. Da dobi olje pravo aromo in vonj, da ni preveč praženo ali pa premalo, da bi vsebovalo še kaj vode,« pojasnjuje sin nosilca obrti Miran Pojbič.

Ocenjevanje bučnega olja

V ok­vi­ru pri­re­di­tve Praznik buč v Bodoncih v or­ga­ni­za­ci­ji Druš­tva za pro­mo­ci­jo in zaš­či­to prek­mur­skih do­brot ter do­ma­če­ga društva Klas po­te­ka vsako leto oce­nje­va­nje bučnega olja. Ocenjujejo pe­t last­no­sti: vonj, zna­čil­nost bar­ve, bi­strost in go­sto­ta, aro­ma ter sku­pen vtis. Za vsa­ko od na­šte­tih last­nosti lahko oce­nje­ni vzor­ci do­bijo po 7 točk ozi­ro­ma sku­paj 35.

»Gle­de na tra­di­cio­nal­no oce­nje­va­nje, šte­vil­na do­bro­na­mer­na pri­po­ro­či­la in pripom­be ko­mi­si­je iz pre­te­klih let se ve­či­na pre­de­lo­val­cev buč­nih se­men v olje za­ve­da, da je vsa­ka faza zno­traj pri­de­la­ve se­me­na ka­kor poz­ne­je pre­de­la­ve teh v olje še kako po­mem­bna za ka­ko­vost konč­ne­ga iz­del­ka, to je buč­ne­ga olja. Do­bro buč­no olje se lah­ko sti­sne le iz zdra­vih buč­nih se­men, ki so v na­da­lje­va­nju pod­vr­že­na us­trez­ne­mu su­še­nju, skla­diš­če­nju, mlet­ju, pra­že­nju, sti­ska­nju in pa­ki­ra­nju,« je za Kmečki glas po­ve­da­la pred­sed­ni­ca oce­nje­val­ne ko­mi­si­je dr. Ro­ma­na Ka­ras iz Zdravs­tve­ne­ga inš­pek­to­ra­ta RS, enote Mur­ska So­bo­ta.

»Lansko leto so v Bodoncih na ocenjevanju bučnega olja dobili kmetje, ki so pri nas predelovali bučno olje, pet ali šest zlatih priznanj,« s ponosom pove Pojbič.

Eden izmed teh je tudi Vlado Vlaj, ki se s predelovanjem bučnega olja ukvarja že sedem let. Vsako leto se udeleži tudi ocenjevanja bučnega olja, kjer je prejel že pet zlatih priznanj in dve srebrni priznanji. Ker se je povpraševanje po bučnem olju povečalo, je odprl tudi dopolnilno dejavnost.

Povečano pridelovanje bučnega semena

Zadnja leta se opazi porast v pridelovanju bučnega semena. Pojbič vidi vzrok za to v tem, saj je mnenja, da se da s prodajo bučnega semena in bučnega olja kaj zaslužiti. »Če gledamo pšenico in koruzo, je zadnje čase bolj slabo, saj nima cene. Če dobiš zadostno količino bučnega semena, se bolj splača pridelovati buče kot pa pšenico ali koruzo,« pojasnjuje Pojbič.

Živilo in zdravilo

Buče so že pred šestimi tisočletji gojili Indijanci. Stari Grki so jih bolj kot v kulinarične uporabljali v liturgične namene in jih častili kot božanstvo. Imenovali so jih mogočne hčere matere Zemlje. Zdravilne odlike buče so poznali in že davno tega izkoriščali Kitajci. Precej časa pa je buča potrebovala, preden se je prikotalila na staro celino. Pa še potem se med ljudmi ni prijela čez noč. V kulinariki in zdravilstvu jo uporabljamo šele tri stoletja.

Bučno olje je vse bolj priljubljeno v prehrani – tudi zdravi. Esencialne omega 3 maščobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola. Bučno olje deluje spodbudno na ves organizem – na urogenitalni, prebavni, srčno-žilni, endokrini in živčni sistem, tudi na kosti, mišice, sklepe in kožo. To olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in reprodukcijo. Tako sodi med hranilno najbogatejša olja. Bolezni, na katere ima zdravilni učinek, so povišan krvni tlak, ateroskleroza, bolezni srca, motnje pri uriniranju pri povečani prostati, sladkorna bolezen, očesna obolenja, revmatizem, osteoporoza in različne kožne bolezni. Koristilo naj bi tudi pri preprečevanju različnih vrst raka, nas ščitilo pred prostimi radikali in preprečevalo predčasno staranje.

no images were found

Foto: Janja Vlaj