| Avtor:

Damjaki na Goričkem vse pogostejši

Pašna žival z življenjsko dobo desetih let, visoka do enega metra, težka do 125 kilogramov, z lopatastim rogovjem velikim do 95 centimetrov so karakteristike, ki opišejo damjaka. Damjak (Dama dama) je srednje velik jelen, ki izvira iz Male Azije. Zanimanje ljudi vzbuja z izgledom in dejstvom, da dela manj škode kot navadni jelen.

Poletni kožuh damjaka je rdeče rjav s črno progo vzdolž hrbta in belimi pegami na boku, zimski pa je sivo rjav, s slabo vidnimi lisami. Zanje je značilen barvni polimorfizem, kar potrjuje dejstvo, da najdemo tudi popolnoma črne in bele primerke  (en odstotek primerkov). V primeru belega kožuha ne gre za albinizem kot pri večini živali s popolnoma belim kožuhom. Samica nima rogovja in se tako kot pri navadnem jelenu imenuje košuta. Načeloma so manjše od samcev.

V Slovenijo, torej tudi na Goričko, je damjak naseljen. Najprej zgolj v obore, kasneje pa je naselil tudi naravne habitate. Ustrezajo mu predvsem nižine in gozdovi z veliko podrasti in grmovja. Na pašo se odpravijo zvečer, čez dan pa počivajo. So rastlinojedi. Če so vznemirjeni se hitro in mirno umaknejo. Pri begu se odrivajo z vsemi štirimi tacami hkrati.

Damjaki so poligamni, kar pomeni, da živi en samec z več košutami. Pari se enkrat letno in sicer v drugi polovici oktobra. Košuta poleže enega, redkeje dva mladiča v začetku junija, redkeje maja. Mladiči sesajo do jeseni  in imajo do četrtega meseca samo mlečno zobovje. Spolno dozorijo v drugem letu starosti.

Čeprav je damjak lopatar, njegovo prvo rogovje še ni lopatasto, ampak šilasto. Lopatasto je šele drugo rogovje, lopate pa so redko simetrične.  Rogovje višek razvoja doseže v devetem ali desetem letu starosti.

Prispevek in fotografije: Tjaša Gomboc