| Avtor:

Gorička krajina v harmoniji — posvet treh dežel

GORNJA RADGONA — Javni zavod Krajinski park Goričko je v četrtek, 30. avgusta, na zadnji dan letošnjega jubilejnega, 50. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni, organiziral mednarodni posvet treh sosednjih dežel, Slovenije, Avstrije in Madžarske na temo narave v kmetijskem prostoru.

mag. Dejan Židan, poslanec v DZ RS

Uvodno je direktor sejma Janez Erjavec poudaril lepote majhne dežele Slovenije in dal v razmislek vprašanje, kaj bi bilo, če bi Švicarji dobili v upravljanje Slovenijo in kaj bi bilo, če bi Slovenci upravljali z lepotami Švice. Pridušen smeh, ki se je zaslišal med prisotnimi, je bil dovolj zgovoren odgovor. Vse prisotne so s premisleki o bodočnosti goričke pokrajine in njenih lepot, predvsem v povezavi s kmetijstvom, nagovorili še direktor JZ KP Goričko dr. Bernard Goršak, dr. Stanko Kapun, predsednik strokovnega sveta JZ KP Goričko in nekdanji kmetijski minister, sedaj poslanec državnega zbora, Dejan Židan. Slednji je poudaril, da se morajo strokovne zadeve predstavljati javnosti na razumljiv način.

Od leve proti desni: Breuss, Szentirmai, Govedič

 O trajnostnem upravljanju območij Natura 2000 je predaval Dr. István Szentirmai z Narodnega parka Őrség na Madžarskem. Predstavil je projekt Krajina v harmoniji, s katerim preko nadzorovanega upravljanja  s travniki varujejo tako rastlinske kot živalske vrste. Marijan Govedič s Centra za kartografijo favne in flore je predaval o stanju narave osem let po razglasitvi Natura 2000 območja. Podrobneje je predstavil popis dnevnih metuljev in travniških habitatov na Goričkem. Dr. Andreas Breuss, skrbnik Natura 2000 območja ob Muri, je predstavil možnosti uporabe “slabšega” sena (biomase) za kurjavo v območju Nature 2000 na Avstrijskem Štajerskem.

dr. Bernard Goršak, direktor JZ KP Goričko

Natura 2000 je ekološko omrežje, ki je bilo v Sloveniji določeno z dnevom pristopa v Evropsko unijo, 1. majem 2004. Del evropskega omrežja Natura 2000 je tudi Goričko.

Predstavniki Krajinskega parka Goričko pa tudi madžarski predstavnik so opozorili na premajhno pripravljenost lastnikov zemljišč za sodelovanje v smeri ohranjanja narave. Lastniki danes niso več samo kmetje, ampak tudi banke, država in tujci. Razprava je tekla tudi o subvencijah, samooskrbi s hrano, skladiščenju sena, ustvarjanju pogojev za razvoj živalskih vrst, zakonodaji in podobnem. Kljub temu je dvorana ostala skoraj prazna, kar so prisotni vidno obžalovali, čeprav so optimistični in zagotavljajo, da bo že čez pet let precej drugače.

Vprašanje, kako v tem pridobitnem, potrošniškem načinu življenja urejati kmetijski prostor, da bo ohranjena tudi narava, ostaja torej še vedno odprto.

 

Foto: D. Š.