Hranjenje ptic pozimi

Zima je čas, ko ptice težje najdejo hrano, zato jih človek pogosteje sreča v svoji bližini, na vrtu, dvorišču ali balkonu. Če boste pticam ponudili hrano, jih boste lahko opazovali na zelo enostaven način. Velikokrat pa se srečamo z vprašanji, ali se ptice sme hraniti in kakšen način je sploh primeren. O tem smo se pogovarjali z Robijem Gjergjekom, podpredsednikom Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Je tudi Goričko tista pokrajina, kjer so ptice prav tako izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje pozimi?

Na Goričkem še ni tako hudo, z drugimi besedami mislim, da je Goričko zaradi zaraščanje dobilo precej šipka, gloga, črnega trna, robide, bele omele idr. S tem lahko rečem, da imajo veliko možnosti za preživetje ptice, ki se hranijo s temi plodovi. To zimo imajo tudi dovolj hrane ujede, saj so se glodavci prekomerno namnožili in sedaj tudi ti iščejo hrano, pri tem pa morajo zapustiti varno območje podzemlja in s tem so v nevarnosti pred kanjo, postovko in sovo.

Kar je slabo za Goričko, je to, da izginjajo mejice med njivami, kjer bi lahko ptice našle zavetje in hrano. Nasajanje tujerodnih rastlin zelo vpliva na zadrževanje ptic v okolici naših domov. Raje bodo tam, kjer lahko najdejo dovolj hrane in zavetje. Na Goričkem se izgubljajo tudi tradicionalne »skladovnice« gnoja, kjer bi lahko ptice našle kakšno seme. Pa še tiste, ki so, so prazne, saj je večino pridelka spravimo pred razmnoževanjem rastlin.

Kakšni so pozitivni učinki hranjenja in kakšni negativni?

S hranjenjem preprečujemo pticam, da bi stradale čez zimo, še predvsem v tistih zimah, ko je veliko snega in so tla zamrznjena. S hranjenjem lahko opazujemo ptice v neposredni bližini naših domov in utrjujemo odnos do njih, kasneje pa lahko pričakujemo, da bo kakšna sinička tudi gnezdila, če ji nastavimo primerno gnezdilnico. S hranjenjem pa tvegamo tudi pojav bolezni in zajedavcev, ki se z obolelo ptico lahko prenesejo na krmilnico in okužijo zdrave živali. Dobro je, če bi pred nastavitvijo krmilnice le-to razkužili z vročo vodo. Ptice lahko imajo težave tudi s presnovo hrane, če je ta neprimerna in če jo ptice pojedo v veliki količini.

Kaj je najprimernejši način hranjenja?

Najprimernejši način hranjena ptic je naraven način. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolico svojega bivališča.  V tem primeru se zatečemo h klasičnemu hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico.

Pri klasičnem načinu hranjenja ponudimo hrano že na pozno jesen. Od takrat naprej hranimo vsak dan v zmernih količinah, nekje pol kilograma semen na dan. Vsake toliko časa krmilnico očistite ostankov semen in iztrebkov, ki bi lahko bili leglo bolezni.

Glavne značilnosti krmilnic?

Ptice naj dostopajo do hrane z vseh strani. Krmilnice naj imajo streho in naj so dovolj velike. Najlažje bomo opazovali ptice v bližini svojih vrtov oz. oken. Ptice imajo rade krmilnice pod krošnjo dreves ali grmov. Pazite, da bodo krmilnice najmanj 1,5 metrov nad tlemi.

Kakšna naj bo hrana?

Najboljša hrana za ptice je tista hrana, ki jo lahko najdejo prosto v naravi. To so predvsem razne plodonosne rastline (sončnice, plodovi drena, gloga, črnega trna …). Za zrnojede ptice kupimo že pripravljeno hrano, ki je mešanica sončničnih semen, semen konoplje in prosa. Hranimo jih lahko tudi z bukovim žirom ali bučnimi semeni. Nastavljamo lahko tudi cele orehe, sadje, kosmiče ali rozine.

Katere ptice srečamo pogosto, katere manj in katerih pozimi ne moremo videti?

Najpogosteje se pozimi v naših krajih pojavljajo stalnice, se pravi ptice, ki se ne selijo. To so siničke, vrabci, žolne, detli, ščinkavci, zelenci, liščki, taščice, kraljički, kosi, kanje, srake, vrane, čaplje, race  in ptice, ki se preselijo od severa. To so brinovke, pinože, čižki, veliki srakoper, črne vrane. Manj pogoste so delni selivci – škorci. Pozimi pa ne moremo videti ptice, ki se selijo, se pravi selivke (kukavica, lastovke, štorklje, rjavi srakoperji idr.)

Kakšni so predlogi DOPPS-a k izboljšanju življenjskega okolja za ptice?

V svojem imenu lahko povem, da je intenzifikacija kmetijstva dosegla tudi Goričko. Izginjajo naravna bivališča, širi se intenzivno kmetijstvo, s tem pa izginja vrstna pestrost, ne samo na njivah, ampak tudi na travnikih. Kot prvo bi se morali sami ljudje vprašati, če je res potrebno vse intenzivirati  in delati škodo na dolgi rok. Večina jih meni, da je varovanje narave samo »nakladanje« naravovarstvenikov, vendar temu ni tako. V družbi se pojavljajo sodobne bolezni, ki jih prej sploh niso poznali ali pa so jih poznali samo v nekaterih primerih (npr. rak, depresija). Glede tega, da si večina želi zdravo življenjsko okolje, bi bilo lepo, da se tudi nekaj ukrene, ne pa da se samo čaka, da bodo to storili drugi.

Npr. Goričko ima veliki potencial za ekološko kmetijstvo. Pokrajina bi lahko imela status ekološke dežele, kar bi pozitivno vplivalo na naravo in tukajšnje ljudi. Veliko možnosti bi se odprlo ne samo za prodajo pridelkov in izdelkov, tudi turistov bi bilo dosti več, kar bi bil dodatni zaslužek za vsakega, ki upravlja zemljo na Goričkem. Ekstenzivni travniki, pašniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice med njivami, posamezna drevesa, buče, industrijska konoplja, ekstenzivne njive raznih žit, močvirja, vse to bi pripomoglo k zdravemu načinu življenja. Za ptice bi bila takšna pokrajina idealna priložnost za preživetje.  Ker pa povsod ni tako idealno, jim lahko pomagamo sami s prežami za lov, gnezdilnicami, s sajenjem žive meje itd. Vendar ti ukrepi niso dovolj in ko postavljamo preže, bi lahko tudi pomislili, da bi jeseni posadili kakšno hitro rastočo drevo na kraj, kjer nam je najmanj v napoto. To so pa meje med travniki in polji. Vendar kot pravim, kot prvo je pogoj, da mora človek imeti spoštljiv odnos do narave in kanček časa za premišljene poteze v njej.

Domače lastovke bivajo v hlevih … Kako je z ostalimi pticami? Kje prezimijo (tla, krošnje)? Kdaj jim je res hudo? Lahko zmrznejo?

Kot večina živali, so tudi ptice specializirane na določeno hrano in habitat, kjer imajo največjo možnost, da preživijo. Tako npr. lastovke gnezdijo in prenočujejo v hlevih, ker tam lovijo muhe in druge muham podobne žuželke, obenem pa jim je hlev zatočišče pred vremenskimi neprilikami. Večina drugih ptic si pa najde zavetje v krošnjah dreves in grmov. Ptice preživijo razne vremenske pojave zaradi svoje prilagojenosti. Ptice boste zelo redko videli ob neurju, pri nizkih temperaturah, ob vročini in vetru. V tistem času se ptice zatečejo na zavarovana mesta, kot so krošnje dreves in grmov, špranje v deblu in stenah, pod streho stavb in tudi v rove v tleh. Če so ptice dlje časa izpostavljene zgoraj navedenim pogojem, lahko tudi poginejo. Sploh pozimi, ko jim primanjkuje hrane in stradajo.

Na spletni strani DOPPS-a opozarjate na ambrozijo. Kako je s tem?

Kot ste že verjetno slišali, je pelinolistna ambrozija zelo alergena rastlina, ki je bila z drugim semenom prinešena iz Amerike. Ker je že splošno razširjena po njivah, se lahko zgodi, da ob pozni žetvi (npr. sončnic) kakšno seme pristane v bunkerju kombajna in s tem v vrečah za ptičjo hrano. Lahko se celo zgodi, da vam bo kakšna rastlina zrasla pod krmilnico. Potem morate takoj ukrepati in plevel izpuliti, sicer bo semenil in se razširil na okoliške njive.

Foto: Robi Gjergjek