| Avtor:

Intervju z vsestransko Patricijo Bokan

Patricija Bokan je devetnajstletnica iz Otovcev, ki ima poleg študija še številne druge hobije. Ukvarja se z manekenstvom, glasbo, dramsko igro, gasilstvom … Zaradi številnih zanimanj ima dan zanjo večkrat premalo ur, vendar Patricija pravi, da če nekaj počneš s srcem, se za vse najde čas. 

Si študentka medicine, poleg tega pa se ukvarjaš tudi z drugimi dejavnostmi, kot sta igranje harmonike in manekenstvo. Se ukvarjaš še s čim drugim in kako ti uspe vse to usklajevati?

Poleg omenjenega, sem tudi aktivna gasilka in članica dramske skupine. Zelo rada tudi berem, tečem in plešem. Najboljše se počutim v družbi, obkrožena z ljudmi. Usklajevanje vseh reči, ki me zanimajo, ni enostavno, saj ima dan premalo ur. Velikokrat je potrebno žrtvovati eno dejavnost zaradi obveznosti, ki me čakajo pri drugi. Ampak, če te stvari res zanimajo in jih počneš s srcem, se za vsako izmed njih najde čas.

Kaj je bilo prej, ljubezen do harmonike ali do modnih pist?

Ljubezen do harmonike je bila definitivno prej, domača glasba se je pri nas vrtela odkar pomnim.

Kdo te je navdušil za ti dejavnosti?

Kot sem že omenila, glasba je bila že od nekdaj v družini. Dedek je igral harmoniko, tako da je bila »glasbena žilica« podedovana. Starša pa sta bila tista prva spodbuda za začetek. Glede manekenstva pa je tako, o sprehodu na modnih pistah sanja vsako drugo dekle, niti jaz nisem bila izjema. Vedno sem rada stikala po maminih omarah, pomerjala njene obleke in čevlje ter nevede uničevala njeno šminko. Želela sem pač biti lepa, modna in obenem drugačna.

Patricija Bokan_ (1).JPG

Nam lahko opišeš tvoje začetke ukvarjanja z glasbo?

V prvem razredu so naju z bratom vpisali v glasbeno šolo v Murski Soboti – pripravnico. Po letu dni sva začela z igranjem klavirske harmonike, potem po treh letih z igranjem diatonične harmonike pri Dejanu Šinku. Pri tem je bil zanimiv prehod iz klavirske na diatonično harmoniko. Na poroki sorodnikov sva namreč spoznala fanta, ki je bil takrat najinih let. Kot presenečenje je mladoporočencema zaigral na diatonično harmoniko in poleg vseh zbranih očaral tudi naju. Zvok, ki ga je mogoče izvabiti iz diatonične harmonike te osvoji in zasvoji. Takrat je padla odločitev – »ščen špilati frajtonarco!«

Kateri pa so tvoji največji uspehi oziroma na kaj si najbolj ponosna v povezavi z igranjem na harmoniko?

Udeleževala sem se tekmovanj za Zlato harmoniko Ljubečne, kjer mi je uspela uvrstitev v polfinale.

Če preidem na tvojo manekensko kariero, kdaj si se začela ukvarjati s tem in kako?

Začelo se je v devetem razredu. Lastnica butika, v katerem sem iskala obleko za valeto, je slučajno rabila dekle, ki bi na modni pisti predstavljalo njene izdelke. Tam sem sploh prvič stopila pred objektiv. Bilo mi je všeč, počutila sem se lepo, drugačno, zato sem se odločila nadaljnje izkušnje nabirati v Manekenski šoli Tadeje Ternar.

Na kateri dosežek v tem poslu pa si najbolj ponosna in zakaj?

Najbolj sem ponosna na fotografijo, ki je nastala s sodelovanjem s pomurskim oblikovalcem Alešem Černijem  in fotografinjo Tanjo Zrinski, saj je bila objavljena na spletni strani italijanskega Voguea.

Pravijo, da manekenstvo ni samo to, da si lep pred fotoaparatom, ampak da je kar težak poklic. Kako se zdi tebi? Meniš, da je v Sloveniji težko uspeti kot manekenka?

Vsak poklic zahteva predanost, tudi konkurenca je huda. Vsak delodajalec ima svoja merila, katerim se moraš kot model, ki išče delo, kar najbolje prilagoditi. V manekenstvu ni vse v lepoti, ampak v posebnosti. Iščejo se dekleta, ki so drugačna, ki lahko ponudijo nekaj, kar še ni bilo videno. V Sloveniji se samo od manekenstva živi težko, ker je trg premajhen. Meni osebno tako manekenstvo predstavlja hobi dejavnost.

Se ukvarjaš več s fotoshotingi ali si pogosteje na modnih brveh?

Zaradi študijskih obveznosti je manekenstvo res postalo obstranska dejavnost, sicer pa imam raje sprehod po modni brvi. Kot manekenka se na pisti preleviš v neko vlogo. Takrat nisem več Patricija – preprost deklič z vsakodnevnimi obveznostmi in težavami, ampak dekle z zgodbo. Poleg tega, da predstavljam sebe, predstavljam še kreatorja, njegove ideje in delo.

Kako pa je s tremo? Je ta prisotna ali si popolnoma sproščena?

Po navadi je prisoten le kanček tiste pozitivne treme in še to le pred samim začetkom dogodka. Ko stopiš na oder in začneš s svojo predstavo, se vse skupaj spremeni v zabavo, takrat začneš uživati v tem, kar počneš.

Patricija Bokan 2  (1).jpg

Si se udeležila mogoče tudi katerega lepotnega izbora oziroma imaš namen? Če da, katerega in zakaj?

Ne, lepotnih tekmovanj se nisem udeležila in o njih ne razmišljam.

Kaj meniš o različnih stereotipih o manekenkah?

Stereotipi se pojavljajo vsepovsod. Največ povedo tisti, ki vedo najmanj. Je res, da zna biti modni svet krut, zato je potrebna discipliniranost, vztrajnost, odločnost, predanost in konec koncev kanček zdrave pameti, kako daleč si se pripravljen spustiti.

Zanima me, ali zelo paziš na to kaj poješ, ali sodiš med tisto srečno vrsto ljudi, ki lahko pojedo karkoli in se jim nič ne pozna? Je težko ohranjati manekensko postavo?

Glede prehrane pazim, in sicer ne samo zaradi ohranjanja postave, ampak tudi zaradi zdravja in dobrega počutja. Kot vsepovsod je tudi pri prehrani potrebna discipliniranost. Poleg tega še tečem in to mi obenem predstavlja sprostitev in  način, kako ostati v formi.

S čim pa se najraje pregrešiš?

S čokolado.

Pred fotoaparati si vedno popolnoma urejena. Kakšen pa je tvoj osebni stil oblačenja?

Odvisno od dneva, počutja pa tudi dogodka, na katerega se odpravljam. Sem v stiku s trendi in se jim prilagajam, vendar le do določene mere. Sicer pa prisegam na eleganco.

Če se vrnem na tvoj študij, že veš v kateri veje medicine se boš udejstvovala in zakaj?

Letos sem s študijem medicine šele začela, tako da pravzaprav komaj spoznavam njen širok opus, ki ga ponuja. Definitivno pa želim bili v stiku z ljudmi, jim pomagati, kar je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da sem se vpisala na študij medicine.

Si med časom študija mogoče bila na študijski izmenjavi?

Študentskih izmenjav v prvem letniku študija praviloma še ni, sem se pa izmenjave udeležila v srednji šoli, in sicer sem potovala na Nizozemsko. Izmenjava je bila prijetna izkušnja, spoznala sem veliko novih ljudi, njihovo kulturo, način življenja in razmišljanja.

Patricija Bokan (2).jpg

Kakšne pa so razlike med Nizozemsko in Slovenijo?

Nizozemska je zelo lepa, urejena in v primerjavi s Slovenijo umirjena država. Cvetoči tulipani, mlini in prijazni ljudje so me osvojili.

Se nameravaš po končanem študiju vrniti v Prekmurje ali boš priložnosti iskala drugje?

Nerada načrtujem stvari vnaprej. Če se mi ponudi možnost za specializacijo, bom z veseljem ostala v domačem kraju, če bodo priložnosti kje drugje, pa ne izključujem možnosti tujine.

Rada tudi potuješ. Katera je tvoja najljubša destinacija in kateri kraj želiš v življenju še obiskati?

Da, potovanje je eno izmed mojih večjih strasti. Izjemno rada spoznavam nove ljudi, njihovo kulturo in zgodovino. Najljubši mi je romantični Pariz, letos pa s prijateljicami razmišljamo o obisku Londona.

Kateri so tvoji življenjski cilji? Nameravaš usklajevati manekenstvo in medicino?

Čeprav sem že študentka, se še včasih najde kdo, ki me vpraša kaj bom, ko bom velika. Ne vem, nimam pripravljenega načrta.  Želim uspešno končati študij, izbrati specializacijo, potem pa … Hmm, življenje je zelo nepredvidljivo. Nedvomno pa ostajam predana svojim interesom, ki jih bom poskušala še naprej karseda uspešno usklajevati, dokler bo le mogoče.

Kakšen pa je tvoj življenjski moto?

Življenjskega vodila nimam. Vendar se trudim na vsako stvar, ki se zgodi, pogledati s pozitivne plati. Čeprav jih štejem šele devetnajst, me je življenje že večkrat  naučilo, kako pomembna je vztrajnost, da se je potrebno za začrtane cilje in želje pošteno potruditi. Če ne gre v prvo ali v drugo, gre v tretje. Že res, da ni enostavno, se pa splača. Vso prizadevanje je na koncu poplačano z zadovoljstvom, ki je toliko večje, če ga lahko deliš z ljudmi, ki ti vseskozi stojijo ob strani in te bodrijo tudi ob najtežjih trenutkih.

Foto: Dejan Šinko in osebni arhiv Patricije Bokan