| Avtor:

Išče se upkač

V četrtek, 28. februarja in v soboto 2. marca 2013 je na dveh koncih Goričkega, v Gerlincih in v Budincih, potekala delavnica na temo »Pomen in vloga ptic v kulturni krajini in visokodebelnih sadovnjakih« ter prikaz rezi sadnega drevja, ki ga je izvedlo društvo DOPPS skupaj s KP Goričko v okviru projekta Upkač.

Predstavnik DOPPS-a, Željko Šalamun, je pri predavanju predstavil vlogo in pomen ptic naše kulturne krajine in visokodebelnih sadovnjakov. Poudaril je, da so ptice pomembni pokazatelji ohranjenosti kulturne krajine. Spremembe v naravi najbolj čutijo ptice, ki so specialisti (zlatovranka, smrdokavra, veliki skovik, čuk, hribski škrjanec, rjavi srakoper), medtem ko se generalisti lahko hitro prilagodijo novemu okolju (kos, siva vrana, velika sinica). Šalamun je predstavil najbolj pogoste ptice naših sadovnjakov, njihovo hrano, mesto gnezdenja in zadrževanja ter ogroženost.

V visokodebelnih sadovnjakih je dosti ptic, ki gnezdijo v duplih starih sadnih dreves. Dupla izklešejo primarni duplarji. To so veliki in mali detel, zelena žolna in pivka in tam gnezdijo eno sezono, medtem ko si sekundarni duplarji ne delajo dupla, ampak zasedejo že obstoječa. Med sekundarne duplarje štejemo vse sinice, vrabce, vijeglavko, škorca, velikega skovika, čuka, smrdokavro in zlatovranko. Med temi je tudi dosti takih, ki so močno ogrožene, točnega vzroka za to se točno ne ve, je pa Šalamun poudaril, da so največji vzrok pesticidi (pomor žuželk) in sprememba okolja v katerih te ptice bivajo. Podal je tudi predloge, kako lahko tem pticam pomagamo.

Željko Šalamun nam je predstavil upkača (smrdokavro) in velikega skovika. Ti dve ptici sta zajeti v projektu, ker sta še dokaj razširjeni na Goričkem, čeprav je njuno število strmo upadlo. S približno 200 parov leta 1998 na približno 50 parov v letu 2012. Obe ptici sta selivki, saj se selita v podsaharsko Afriko, k nam se vrneta v začetku aprila. Velikega skovika so iskali s pomočjo zvočnega izzivanja, spremljali pa s kamero in telemetrijo, medtem ko so smrdokavro spremljali vizualno in s pomočjo kamere.

Ker se projekt nadaljuje tudi letos in še naslednje leto, predavatelj prosi vse, ki bi opazili ali slišali ti dve ptici, da javijo na 041-712-396 oziroma na zeljko.salamun@gmail.com. Več o projektu pa kdaj drugič.

Pred koncem nam je Šalamun še predstavil različne tipe gnezdilnic ter kam in kako jo nameščamo.  Namestili smo gnezdilnice za siničko, velikega skovika in smrdokavro.

Na koncu nam je Uroš Koštric iz KP Goričko predstavil svoj del projekta, ki temelji na obnovitveni rezi starih sadnih dreves. Gospod Miran Torič iz KGZS-ja nam je demonstriral pomlajevalno rez starih dreves. Poudaril je, da se morajo izrezati vse suhe veje, veje, ki se prepletajo ter senčijo krošnjo, vse veje, ki so povešene in tiste, na katerih raste bela omela. Jablane in hruške namreč imajo izredno veliko sposobnost obnavljanja in naj nas nič ne skrbi če preveč porežemo. Drevesa, ki jih preveč porežemo, bujno poženejo. To bujnost umirimo, če pridemo v sadovnjak v avgustu in potrgamo ali izrežemo vse bohotivke (navpično rasle veje), ki jih ne bomo rabili, puščene pa odvedemo s pomočjo privezovanja na prosto mesto, na sonce. Z odstranitvijo bohotivk avgusta drevo izgubi ogromno listne mase in tako zmanjša fotosintezo ter tvorbo asimilatov, obenem pa se drevo umiri. Taka drevesa lahko režemo skozi celo leto.

Vsi, ki bi radi, da vam v okviru projekta porežejo visokodebelno sadno drevje, se naj javijo na sedežu KPG pri Gradu 191 ali na telefon 041-719-141, oziroma po elektronski pošti: uros.kostric@goricko.info.

Prispevek: Robi Gjergjek

Fotografije: Robi Gjergjek, Kristjan Malačič