Jožefovo

19. marec je dan, ko Rimokatoliška cerkev praznuje god sv. Jožef. Pravoslavne cerkve pa se sv. Jožefa spominjajo prvo nedeljo po božiču (v Rimokatoliški cerkvi je ta nedelja znana kot nedelja Svete družine).

Sveti Jožef je mož device Marije, matere Jezusa ter Jezusov krušni oče. Krušni oče zato, ker je v skladu z verovanjem kristjanov Jezus, sin Boga, bil spočet brez prisotnosti moškega. Podatki o rojstvu in smrti niso znani, domneva pa se, da je umrl pred Jezusovim osemnajstim rojstnim dnevom.

Jožef je z družino stanoval v Nazaretu, v Galileji. Njegovi predniki so bili iz rodu kralja Davida, a nekateri trdijo, da gre za napako v prevodu in da je Jožef bil kamnosek. Zagotovo mu je Jezus v mladosti v delavnici pomagal.

Katoliški verniki Jožefu pripisujejo čistost. To pa zato, ker naj ne bi imel spolnih odnosov. Verniki pravoslavne vere trdijo, da je Jožef bil ob poroki z Marijo vdovec in da je že imel otroke. Iz tega izhaja tudi trditev, da je bil Jožef ob poroki z Marijo od nje precej starejši. Protestanti pa o njem nimajo popolnoma izoblikovanega mnenja.

Pregovori

Če je Jožef (19.3.) lep in jasen, je dobre letine prerok glasen.

Če se na Jožefa (19.3.) vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi.

Če je na Jožefovo lepo, bo tudi koruza obrodila lepo.

Če je lepo na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo.