| Avtor:

Pesticidi naš vsakdan?

Fitofarmacevtska sredstva ali na kratko FFS so naravne ali kemično-sintetične snovi oz. pripravki, ki se uporabljajo za zatiranje bolezni, plevelov in škodljivcev v rastlinski proizvodnji. Splošno so nam poznani kot pesticidi, kar v prevodu pomeni »ubij bolezen«.

Delujejo nekako podobno kot zdravila pri ljudeh. Preprečujejo ali zmanjšujejo možnost za nastanek bolezni, razvoj plevelov in razmnoževanje škodljivcev. Same rastline tvorijo obrambne snovi, ki preprečujejo razvoj škodljivih organizmov, vendar ko ti organizmi prevladajo in rastline več ne morejo same zadostno preprečevati razvoj le-teh, jim pomagamo s FFS, ki vsebujejo točno določeno snov za točno določeno škodljivo stvar.

Poznamo več vrst FFS. Začnimo s herbicidi. Ti preprečujejo ali zmanjšujejo možnost za razvoj plevelov in jih celo uničijo, ne da bi pri tem resneje škodovali kulturni rastlini. Sami herbicidi se delijo na selektivne (ti uničujejo določene plevele) in na neselektivne, ki uničujejo vsako rastje.

Razpleveljena koruza

Herbicide lahko delimo še  na tiste, ki zatirajo ozkolistne plevele – uničujejo predvsem trave, šašje, kostrebo, muhvič in podobno; potem na herbicide, ki delujejo na širokolistne plevele – to so razni osati, smolenci, ščavje, metlika, loboda in na splošno vse, kar ima široke liste, obstajajo pa še takšni, ki zatirajo oboje hkrati.

Najbolj znani herbicidi, ki delujejo na širokolistne plevele so atrazin, 2,4-diklorofenoksična kislina, aminopiralid, klopiralid, dikamba, metolaklor (atrazin je že prepovedan), učinek na večino zelenih rastlin pa še imajo imazapir, pikloram in pendimetalin.  Herbicide delimo tudi po načinu uporabe. Talni herbicidi delujejo še na nevznikle plevele in preprečujejo, da bi ti vznikli. S področja ekologije so ti manj primerni, saj delujejo dolgotrajno in lahko škodujejo drugim zaželenim organizmom. Listni herbicidi delujejo na liste in so najbolj uspešni takrat, ko imajo pleveli še klična lista. So bolj zahtevni kot talni, saj moramo pri tem upoštevati tudi vremenske pogoje. Lahko pa so tudi kombinirani.

Herbicidi lahko močno škodujejo zdravju ljudi. Določene sestavine herbicidov povzročajo draženje kože, nastanek raka in Parkinsove bolezni. Z vidika varovanja okolja so škodljivi tisti, ki delujejo dolgotrajno, saj povzročajo onesnaženje podtalnice in uničenje mnogih koristnih organizmov.

Fungicidi so druga skupina FFS, ki se uporabljajo za zatiranje raznih bolezni (fungi – gliva). Za človeka so manj škodljivi kot herbicidi in ne povzročajo resnejših zastrupitev. Večina fungicidov je sestavljena iz bakra in žvepla, nekaj pa jih sestoji iz organskih sintetičnih snovi, nekaj pa jih sestoji iz parazitskih gliv.

Fungicidi delujejo na sneti, rje, plesni, fuzarioze, pegavosti … Po vrstah delimo fungicide v pet skupin: heksaklorobenzen, ditiokarbamati, ftalimidi, organske spojine živega srebra in pentaklorofenol.  Zadnja leta jih je težje nanašat na rastline, saj so vremenski pogoji nepredvidljivi, s tem pa tudi pojav bolezni. Glive se pojavljajo večinoma v bolj vlažnem vremenu (peronospora, fitoftora, oidij, plesni), obstajajo pa tudi take, ki imajo raje vroča poletja (koruzna bulava snet, ržena snet).

Koloradski hrošč

Insekticidi so tretja skupina FFS in se uporabljajo za zatiranje škodljivcev. To so žuželke, ki delajo gospodarsko škodo na rastlinah (strgači, bolhači, majski hrošči, strune, koruzni hrošč, gosenice, duplinarji, tripsi, sukači, koloradski hrošči …). Insekticidi so med temi tremi skupinami verjetno najbolj strupeni, saj se lahko ob prekomerni uporabi, v manjših količinah dolgotrajno kopičijo v pridelkih in tako posredno ali neposredno pridejo v človeški organizem, kjer povzročajo resne bolezni kot je rak.

Negativen vpliv imajo tudi na ekosistem kot celoto, saj povzročajo izumiranje koristnih organizmov in s tem siromašenje in podiranje biotske pestrosti. Žuželke so zaradi kratkega generacijskega časa, sposobne dokaj hitro razviti odpornost na insekticide, zato je dobro, da se insekticidi vsako leto menjujejo, saj tako preprečimo, da bi škodljive žuželke postale odporne na določen insekticid. Za primer lahko omenim, da je koloradski hrošč odporen že na okoli 50 insekticidov.

Insekticide lahko v grobem delimo na naravne, kjer se uporabljajo izvlečki iz rastlin (tobak, mrkač, šetraj, kamilica, kopriva …) in sintetične, kjer so sestavine umetnega izvora. Sintetični se delijo še na anorganske in organske. Anorganski insekticidi (na bazi kovin – baker, fluor, arzen) v večji meri več niso v uporabi, ker so zelo strupeni, razen spojin na podlagi žvepla. Organski insekticidi, npr. organokloridi so zelo učinkoviti, vendar tudi zelo dolgo obstojni (več let). Kopičijo se v pridelkih, ki jih zaužijejo živali in ljudje, ti se pa kopičijo nadalje v maščobah (topni v maščobah). Najbolj znani med temi so DDT, dieldrin, endrin, toksafen. DDT je prepovedan. Ostali so še organofosfati, piretroidi, neonikotinoidi in biološki pesticidi, kjer pridobivajo delujočo snov iz bakterij (bacillus thuringiensis) in ga s pomočjo genskega inženiringa vgrajujejo v transgene rastline.

To so tri skupine FFS, ki se najpogosteje uporabljajo v pridelovanju rastlin. Manj poznani so rodenticidi, ki se uporabljajo predvsem v skladiščih za zatiranje glodavcev (miši, podgane). Delujejo tako, da preprečujejo tvorbo vitamina K, ki je pomemben za strjevanje krvi. To so zelo strupeni pesticidi, ki lahko povzročijo smrt tudi pri drugih živalih in celo človeku.

Obstajajo še akaricidi, ki delujejo na pršice (klopi, bolhe, ščurki, komarji …), baktericidi (delujejo na bakterije), viricidi (delujejo na viruse), nematocidi (delujejo na gliste) in limacidi, ki delujejo na polže.

Uši na jablani

Zelo pomembno pri FFS je njihov nanos na rastline. Danes poznamo več vrst šob, ki se uporabljajo za škropljenje rastlin. Pri nas so še zmeraj najbolj pogoste šobe, ki ustvarjajo meglo (standardne šobe). Žal je uporaba teh omejena, saj v primeru rahlega vetra, škropilno tekočino odnaša daleč v okolico (na sosedovo, v kabino), obenem pa ni pravega učinka pri škropljenju. V bodoče se bodo take šobe najverjetneje prepovedale. Zelo učinkovite so protivetrni šobe, ki so bodočnost in pri katerih ob rahlem vetru ni zanašanja. Pri teh je značilno, da se lahko škropi pri vetru do 12 km/h, ne da bi FFS zanašalo, obenem pa ne dela megle, ampak kapljice, ki se v stiku ob podlago razpočijo in tako pokrijejo dosti večjo površino kot navadne standardne šobe. Ob vsem tem pa treba skrbno paziti, da nosimo zaščitne rokavice, obleko in masko, da škropivo ne pride v stik s telesom.

Pesticidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, so v veliki meri krivec za razvoj zahodnjaških bolezni, kot je npr. rak. Brez njihove uporabe v bistvu sploh več ne moremo dostojno živeti. Čeprav se zavedamo, da je njihova uporaba zdravju zelo škodljiva, jih še naprej uporabljamo in upamo, da bodo zatrli še tako trdovraten plevel oz. škodljivca. Zavedati se moramo, da kjer je večja pestrost flore in favne, tam tudi ni toliko strupov v samem pridelku, saj pestrost rastlin pokaže, da ni bilo uporabe močnih pesticidov.

Vsak lahko pripomore k svojemu zdravju že s tem, da obdeluje vsaj domači vrt brez zgoraj omenjenih sredstev. Za vsako težavo se najde izhod. Prvi izhod je že večletni kolobar, kjer preprečimo širjenje nekaterih bolezni in škodljivcev. Skupaj lahko sadimo rastline, ki se med seboj prenašajo, obenem pa zaradi svoje prisotnosti odvračajo nekatere škodljivce (šetraj – uši na fižolu), s sveže pokošeno travo, ki jo damo ob zelenjadnice, preprečimo razvoj plevela, hkrati pa ta trava zadržuje vlago in pognoji tla. Da preprečimo razvoj bolezni na paradižniku ob morebitnem dežju, ga pokrijemo s pergolo. Skratka noben pesticid ni zdravju koristen.

Avtor prispevka in fotografij: Robi Gjergjek