| Avtor:

Kateri je višji?

Z njiju se da videti Alpe, videti se da Panonsko nižino, gričevja in hribovja Slovenije, Avstrije,  Madžarske in celo Hrvaške. Najlepši pa je pogled na celotno Ledavsko dolino z Ledavskim jezerom in na slikovite kraje na Avstrijskem Štajerskem in Gradiščanskem.

To sta namreč dva najvišja vrhova v celotnem Prekmurju. Prvi je visok 416 metrov, drugi je še dva metra višji, 418 metrov. Čeprav nista ekstremno visoka, je z njiju razgled veličasten, še posebej v teh jasnih jesenskih dneh.

Serdiški in Sotinski breg

Griča ležita na skrajnem severozahodnem delu Goričkega. Oba mejita na severni strani na sosednjo Avstrijo. Sotinski breg meji na Avstrijo tudi na vzhodni strani. Kamnine, ki gradijo vrhova, so nastajale pred približno 400 milijoni let v morju in pripadajo filitoidnim skrilavcem, zato sta oba griča relativno strma. Oba vrhova sta v času Panonskega morja ostala na suhem. Med bregova se je vrezal potok Ledava, ki priteče na tem delu iz Avstrije. Med njima je nastala ozka in strma soteska. Pobočja prekrivajo večinoma mešani gozdovi, na dnu doline pa tudi mokrotni travniki, vrbovja in jelševja. Na zahodu Sotinskega brega je kamnolom metadiabaza v lasti murskosoboškega gradbenega podjetja, ki pa je začasno zaprt zaradi plazu. Griča sta poseljena le na svoji prisojni strani, saj so tam najboljše možnosti za prijetno bivanje in kmetijstvo.

Serdiški breg

Na vrhu Serdiškega brega so postavljene brunarica turističnega društva Rogašovci, ki jo lahko najamete, vinogradniško znamenje v obliki piramide in daljnogled za razgledovanje po okolici. Na njem lahko opazite tudi več anten, ki so v lasti radioamatera.

Sotinski breg

Če si želite ogled s stolpa, se morate spustiti nazaj v dolino in se povzpeti na Sotinski breg, kjer stoji 17 metrov visok lesen razgledni stolp z velikim bakrenim zvonikom in križem na vrhu. Z zvonom morate pozvoniti in si nekaj zaželeti, če ste prvič na Prekmurskem Triglavu. V bližini stolpa se nahaja tudi vremenska hišica Krajinski park Goričko. Na oba vrhova se lahko pripeljete z avtom, saj so ceste do vrha asfaltirane.

Če vas razgled ne mika več in bi radi raje raziskovali, pobirali kostanje ali iskali gobe, se lahko podate na severno stran Serdiškega brega, v gozd, kjer je teh dobrot v jesenskem času v izobilju. Z malo opazovalne spretnosti boste opazili področje, kjer je potekal 100 metrski obmejni varovalni pas med Avstrijo in Jugoslavijo. Da ga boste videli, se morate spustiti v dolino na severni strani Serdiškega brega, saj meja poteka točno po njej. Na tem delu rastejo breze in kostanji. Prej je bil ta del neporaščen, to pa zaradi tega, ker so stražarji hitro opazili, če je kdo želel nezakonito pobegniti v Avstrijo v času tedanje Jugoslavije.

Vojaška pot

Po gozdu poteka tudi vojaška pot, ki so jo uporabljali stražarji tistega časa. Ta pot se žal zmeraj bolj zarašča in izginja, zato jo je težko najti. Najlažje jo najdete na vzhodnem pobočju na strmini, kjer je lepo vdelana v breg. Če vas zamika nekoliko daljši sprehod, se lahko po gozdnem kolovozu tik ob meji, odpravite na tromejo. Sprehoditi se morate proti zahodu. Naj vas opomnim, da to ni tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, ampak tromeja, kjer se stikajo Slovenija, Avstrijska Štajerska in Gradiščanska. Mesto boste našli ob stekleni tabli in kamnu Marije Terezije, ki ga je kot mejnik dala postaviti v času svoje vladavine. Še preden pridete do table, boste videli velik košat hrast in okrog 30 stopnic, ki vodijo na to zgodovinsko mesto.

Ob Sotinskem bregu poteka geološka učna pot. Ta vodi mimo kamnoloma proti Avstriji, kjer pri maloobmejnem prehodu zavije desno. Ob Klavžnem potoku poteka do mesta, kjer državna meja zavije naravnost proti vrhu griča. Da je pot lažja, je narejenih okrog 135 stopnic za začetek hoje navkreber. Pot vodi ob manjših vijugah naravnost na Prekmurski Triglav.

Nekateri vaščani Serdice in Sotine se še danes prerekajo o najvišjem vrhu v Prekmurju. »Je višji Rdeči breg (Rdeči breg se imenuje zaradi rdeče prsti pod površjem) ali je višji Kugel?« Je že res, da so geodeti sprva imeli Serdiški breg (Rdeči breg) za najvišjega, vendar so ponovne meritve pokazale, da temu ni tako. Tako so določili, da je naslov prekmurskega Triglava pripadel Sotinskemu bregu ali Kugli. Po nemško se Serdiškemu bregu pravi Roterberg, Sotinskemu pa Stattelberg.

Turistično društvo Rogašovci prireja večkrat letno pohode na oba vrhova. Tako se lahko udeležite Valentinovega in Florjanovega pohoda ter pohod na kostanjev piknik. Občasno je na njem organizirano družabno tekmovanje imenovano Šubgare kros. GD Serdica organizira v juniju na vrhu Serdiškega brega tekmovanje za pokal Serdiškega brega.

Na najvišji točki Prekmurja se lahko naužijete svežega zraka, ogledate neokrnjeno naravo, začutite prijaznost ljudi, najdete svoj mir in ob sprehodih poskrbite za zdravo telo in duha. Ob sreči z vremenom pa je ponoči lep razgled na osvetljene kraje in med zvezde.

Prispevek in fotografije: Robi Gjergjek