| Avtor:

Kihanje, kašelj, zamašen nos, glavobol, utrujenost

Prehlad – najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal, ki ga povzroča preko 200 različnih vrst virusov. Prisotna je skozi vse leto, najpogosteje se pojavlja jeseni in pozimi. Zelo nalezljiva virusna okužba dihalnih pot je tudi gripa. Prav tako jo povzročajo virusi, vendar ti prizadenejo nos, žrelo in pljuča.

Virus gripe (Vir: cepvi.com)

Virus je zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje izključno v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov potrebnih za lastno razmnoževanje. Sestavljen je iz nukleinske kisline (DNK ali RNK) in kapsule (beljakovinska ali mešanica beljakovin in lipidov). Poznamo več kot 5000 vrst virusov, ki lahko okužijo vse vrste organizmov. Izraz »virus« je rezerviran za tiste strukture, ki okužijo evkarionte (vsi večcelični organizmi in enocelični z izoblikovano celično steno), za tiste, ki okužijo prokarionte (bakterije) pa se uporablja izraz bakteriofag.

Ko virusi pridejo v grlo ali nosni kanal, se sprožijo simptomi prehlada – kihanje, kašelj in zamašen nos. Pojavijo se po enem do štirih dneh od okužbe in trajajo približno tri do sedem dni. Naš imunski sistem na okužbo odgovori s povečano tvorbo levkocitov, ki nato »gredo« do mesta okužbe. Imunski sistem pa ne more prepoznati vseh virusov, ki napadejo naše telo. Če imunski sistem virusa ne prepozna, telo proizvaja več obrambnih telesc. Ta vrsta obrambe učinkuje na veliko virusov, ne pa na vse viruse, ki povzročajo prehlad. Levkociti se tako v gručah kopičijo na mestih okužbe, kar privede do vnetja, ki ga spremlja velika količina sluzi v grlu in nosu.

Zelo nalezljiva virusna in pogosta okužba dihalnih poti (nos, žrelo in pljuča) je tudi gripa (influenca). Prenaša z aerosoli (okuženimi kapljicami), ki se širijo s kašljanjem, kihanjem, glasnim govorjenjem. Simptomi, ki jo spremlja so povišana telesna temperatura, suh kašelj, mrazenje, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, utrujenost. Inkubacijska doba virusov gripe je ena do štiri dni. Pogostejša je pri otrocih, pri posameznikih z oslabljenim imunskim sistemom in nosečnicah se lahko razvije pljučnica.

Sezonska gripa (epidemija) se pojavi skoraj vsako jesen, zimo in je znana že več stoletij. Nova gripa – pandemska gripa, prašičja gripa ali gripa H1N1 se je začela širiti aprila 2009 v ZDA in Mehiki ter se od tam razširila v mnoge druge države.

Proti gripi se lahko tudi cepimo. Cepijo se lahko vse zdrave osebe, ki nimajo alergij na cepivo. Posebej je cepljenje priporočljivo starejšim osebam, osebam s kroničnimi obolenji dihal in presnove, s kroničnimi obolenji srca in ožilja ter osebam z oslabelim imunskim sistemom. Cepivo vsebuje vsako leto tri različne tipe inaktiviranega virusa, za katere predvidevajo, da bodo krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je za gripo potrebno cepiti vsako leto znova.

Letos so s cepljenjem proti sezonski gripi pričeli 8. oktobra, cena cepiva pa je 12 evrov. (Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana)

Virusnih obolenj se lahko uspešno obranimo s krepitvijo našega imunskega sistema, z izogibanjem velikih skupin ljudi, stiku z bolnimi, z zračenjem prostorov. Pomembni so tudi preprosti higienski ukrepi – redno in temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom ter razkuževanje z razkužili.

Imunski sistem sestavljajo limfociti, limfatični organi – bezgavke, žile in kapilare limfnega sistema, imunoglobuluni. Torej gre za sistem specializiranih organov in celic, ki naš organizem varujejo pred okužbami. Največja značilnost sistema je sposobnost ločevanja telesu lastnimi in tujimi molekulami. Okrepimo ga lahko z uravnoteženo prehrano, bogato z minerali, vitamini. Zelo pomembna pa je tudi telesna aktivnost – gibanje na svežem zraku. Ko smo zunaj, vedno dihamo skozi nos, saj je ta odličen filter za viruse in zrak, ki da vdihnemo ogreje.

Prispevek: Tjaša Gomboc

Foto: Vir: ultrazvuk-tarle.hr