| Avtor:

Kruh ponoči spi, so rekli mati mi …

V zaselku vasi Šalovci, na mirnem kraju stran od glavne ceste in vsega vrveža stoji hiška, pred katero nas v vsej svoji veličini pozdravi tabla z napisom »Peka kruha in krušnih izdelkov na tradicionalen način«, s čimer se ukvarjata gospod Valter Kardoš in njegova žena Suzana. V želji, da bi nadaljevala tradicijo peke kruha in krušnih izdelkov, sta se odločila, da zgradita pekarno, iz katere že vrsto let diši po domačem kruhu, ki nastaja izpod njunih pridnih rok.

Pred nekaj leti, natančneje leta 2008, sta se Kardoševa začela redno ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, to je s peko kruha in krušnih izdelkov na tradicionalen način. O odločitvi, da bi ohranjala tradicijo peke kruha, ki počasi izumira, sta premlevala že vrsto let. Tako so že leta 2006 začeli s prenovo objekta, ki je stal zraven hiše, in ga preuredili v pekarno, kjer sedaj nastaja kruh. Kot je pojasnil Kardoš, sta bili ideja in odločitev za to čisto preprosti: »Pri nas na Goričkem se je v preteklosti pekel kruh skoraj pri vsaki hiši, le redki niso bili vešči tega. Vendar pa na žalost z leti peka kruha na tradicionalen način izumira. Ravno zato sva se z ženo odločila za to dejavnost, saj nama veliko pomeni, da se tradicija ohrani«. K odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da imajo štiri ali pet hektarjev njiv, od katerih želijo imeti korist. Ravno zato sejejo pšenico, kar jim zagotavlja lastna sredstva, to je moko za peko kruha in ostalih izdelkov.

Prenova objekta ni bila majhen zalogaj. Trajalo je kar pet let, da so pekarno uredili po vseh standardih, ki so za to zahtevani ter da so lahko začeli normalno obratovati. Najprej so uredili potrebne prostore in peči, nato pa sproti naredili še fasado in okolico ter vse ostalo, kar je bilo potrebno. Tako danes vse mimoidoče pozdravlja lično urejena bela pekarna, v kateri stoji črna krušna peč na drva. Kljub vsemu trudu in želji ter pozitivnemu odzivu okolice, pa pomoči ni bilo od nikoder. Vse, kar danes imajo, so naredili iz lastnih sredstev. Kot je povedal Kardoš, so delali po lastnih zmožnostih, kolikor so jim finance dopuščale, opraviti pa je bilo treba tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Danes se lahko pohvalijo s peko različnih vrst kruha in krušnih izdelkov, med katerimi so rženi kruh, mešani rženi kruh, kruh s česnom ali “postrüžnjek”, pirin in konopljin kruh ter ajdov kruh in ajdov kruh z orehi. Ajdo pridelujejo in meljejo sami, z lastnim mlinom na kamen. Poleg tega pečejo še pletenice, vrtanke, poslanke, razne štručke ter tudi kakšne potice. Naročil, kot je povedal gospod Kardoš, nikoli ne zmanjka. Izdelke sicer prodajajo v lastni režiji, kar pomeni, da pečejo po naročilu, za vikend pa jih razvažajo od hiše do hiše. Najboljša tržna niša sta tako rženi kruh ter kruh iz namenske krušne moke, saj je ljudem všeč, da je kruh domač, brez kakršnih koli dodanih sredstev, samo iz osnovnih sestavin.

Čeprav je naročil veliko, pa se  kljub vsemu s peko kruha ne da preživeti. Kot sta poudarila Kardoševa, gre zgolj za dopolnilno dejavnost, saj je na Goričkem namreč veliko drugih stvari, s katerimi se ljudje ukvarjajo. »Če bi bili bližje kakemu mestu, bi bilo morda lažje. Tako pa se ne da preživeti samo s tem, ker to vseeno niso take peči, ki bi zdržale tak pritisk, kjer bi vsakodnevno pekli dvakrat ali trikrat«, je pojasnil gospod Kardoš.

Kardoševa pa se s svojimi izdelki predstavljata na raznih sejmih, tudi na prireditvi Den meštrov v Neradnovcih. Sta tudi člana Goričkega drüštva za lepše vütro, drugače pa se predstavljata tudi na vsakoletni prireditvi Kapüstni den v Šalovcih. Udeležujeta se tudi prireditve Diši po Prekmurju v Ljubljani, kjer predstavljata in degustirata svoje izdelke. Kot sta pojasnila, jih včasih na domu obiščejo izletniki ali pa otroci iz vrtca in takrat skupaj spečejo kakšen kolač, da vsi vidijo in morda tudi spoznajo tradicionalno peko.

Njuno vestno delo v peki je obrodilo vrsto sadov. Dobila sta namreč veliko priznanj za izdelke, veliko pa jima pomeni tudi to, da ju ljudje pohvalijo in cenijo njun vložen trud ter njuno voljo. Ravno zaradi svoje preprostosti ter dobrosrčnosti velikokrat spečeta sosedom kakšen izdelek zastonj. Velikokrat sta s svojimi izdelki komu tudi sponzor, če ju kdo prosi. Podarjata tudi veliko dobitkov za srečke na maturantskih plesih in podobnih prireditvah.

Čeprav ju peka kruha in ohranjanje tradicije veseli, o razširitvi dejavnosti ne razmišljata. »Človek se mora nekje ustaviti. Če ima prevelike želje, lahko na koncu propade. To, kar imamo sedaj, nam ravno prav ugaja in s tem smo povsem zadovoljni«, doda v nasmehu gospod Kardoš.

Ni kaj. Rečemo lahko le: »Po gojnike se den pozna, po dobron krüje pa lidgej.«

Foto: D. N.