| Avtor:

Leseni zvoniki kot pomniki in opomniki

Prekmurje je mnogokrat, v različnih pogledih, precej drugačno od preostale Slovenije. Drugačna je pokrajina, drugačna kultura, drugačni prebivalci – pogosto prepoznani predvsem po njihovi srčnosti. Svojskost pa mu dajejo tudi skoraj davni, leseni zvoniki. Leseni zvoniki, ki jih raziskovalci v današnjem času ponovno odkrivamo, dajejo pokrajini poseben pečat in utrjujejo identiteto, kljub temu, da se zdijo večini prebivalcev nekaj vsakodnevnega in običajnega. V sebi skrivajo marsikatero zgodbo, nam še neznano, a gotovo zanimivo. Kako in zakaj so postavljali zvonike ni znano, znane pa so nekatere domneve in tudi nekatera dejstva. Glede na to, da se v pretežnem delu nahajajo danes na madžarski strani meje, nekaj pa tudi na avstrijski strani (Gradiščansko), lahko z gotovostjo trdimo, da je to del zapuščine madžarske kulture na slovenski strani, zaradi dolgotrajne pripadnosti Prekmurja takratnemu Ogrskemu kraljestvu oz. Avstro-Ogrski (do leta 1919). V prispevku smo se podrobneje osredotočili predvsem na lesene zvonike po slovenskih vaseh, se pravi na območje Goričkega in na območje Lendave.

Zgodovinsko ozadje

Zgodovinskega ozadja postavljanja lesenih zvonikov ne moremo popolnoma potrditi. Verjetnih je nekaj teorij. Ena izmed njih je, da ti predstavljajo del evangeličanske kulture, saj evangeličani vse do leta 1791, ko je bilo to z zakonom dovoljeno, niso smeli zidati stolpov (oz. zvonikov). Na način, da formalno to niso bili zvonovi z verskim pomenom, so jih tako postavljali vaški veljaki, ki so si lahko privoščili nakup zvona in lesene konstrukcije. Juvanec (2010) pravi, da ti leseni zvoniki praviloma stojijo na zasebnem zemljišču, čeprav dejansko pripada skupnosti.

Druga teorija pravi, da ti zvoniki izhajajo še iz časa turških vpadov in da so služili za obveščanje o prihajajoči nevarnosti. S tem se delno strinja tudi (Pšajd, 2015), ki pravi, da je morala biti prvotna funkcija obveščevalna. Poleg vsakodnevnega zvonjenja, ki je oznanjalo čas dneva, je bilo zvonjenje ob smrti in v primeru slabega vremena. Zvoniki na ta način tudi smiselno opredeljujejo določen teritorij, ki ga zvon s svojim zvokom doseže, kar potrjujejo različne publikacije, ki obdelujejo temo. Zven zvona izraža pogosto alarm, ampak zvok istega zvona ima lahko popolnoma drugačen efekt, ko oznanja poldne, spet drugačnega, ko kliče ljudi k pogrebu ali ko pozdravlja obiskovalce v mestu (Sisa, 2001). To ugotavlja tudi Kogovškova (2005), ki pravi, da zvon nosi tudi druge pomembne funkcije, med katerimi lahko izpostavimo štiri najpomembnejše: informacijsko, funkcijo markiranja teritorija, funkcijo časovne regulacije in ideološko funkcijo.

Evidentiranost

V evropskem prostoru najdemo štiri večja območja, kjer lahko lociramo večje koncentracije lesenih zvonikov, katerih konstrukcije so preproste (preslice), pa vse do zelo kompleksnih in to vse v t. i. Karpatskem bazenu. Območja so shematsko prikazana na sliki 1. Tri obsežnejše lokacije se pojavljajo pod Karpatskim gorovjem na severu in vzhodu Ogrskega kraljestva, četrta lokacija pa na zahodu – kamor umeščamo tudi prekmurske zvonike. V osrednjem delu današnje Madžarske so zvoniki bolj razpršeni.

Lokacije-zvonikov

Lokacije zvonikov

V prostoru Prekmurja smo na podlagi raziskave s prof. dr. Juvancem našteli 38 zvonikov, ki smo jih primarno razdelili na štiri vrste:

  1. Leseni zvoniki, ki še obstajajo.
  2. Leseni zvoniki, ki so porušeni.
  3. Leseni zvoniki, ki so obzidani.
  4. Leseni zvoniki, ki so jih nadomestili zidani zvoniki.

 

Potrebno je omeniti tudi izbiro materiala, iz katerega so zvoniki sestavljeni. Način izvedbe zvonikov z masivno leseno konstrukcijo je bil na obravnavanem področju najbolj dostopen, saj je bilo lesa v izobilju. Domači mojstri in tesarji so lahko na ta način konstrukcijo skonstruirali in izvedli premišljeno in načrtovano. Izbran je bil pogosto kvaliteten les, ki je dolgo časa kljuboval vremenskim vplivom. Brune, izbrane za lege, nosilce, predvsem pa za temeljno mrežo so pogosto predimenzionirane, kar priča o pomembnosti teh objektov, ki so v preteklosti predstavljali tudi zbirno mesto za vaščane.

Lokacije-zvonikov-v-Sloveniji-Avstriji-in-na-Madžarskem-avtor-Borut-Juvanec

Lokacije zvonikov v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem (avtor: Borut Juvanec)

Leseni zvoniki, ki še obstajajo

Kot najpomembnejša vrsta zvonikov v Sloveniji, ki smo jih podrobneje obravnavali so seveda še vedno obstoječi leseni zvoniki. Evidentirani obstoječi leseni zvoniki so v naslednjih vaseh:

  • Pince
  • Genterovci
  • Kamovci
  • Pordašinci
  • Selo
  • Ratkovci
  • Ivanjševci
  • Domanjševci
  • Ocinje
  • Dolič
  • Sotinski breg
  • Dolina

Leseni zvoniki, ki so porušeni

Evidenco o teh zvonikih smo pridobili na podlagi nekaterih pričevanj, pa tudi na podlagi obstoječega fotografskega gradiva, ki ga hranijo v Pomurskem muzeju.

  • Ivanci
  • Radmožanci
  • Mostje
  • Filovci
  • Brezovica

Leseni zvoniki obzidani

Leseni zvoniki so bili prvotno leseni in so bili kasneje obzidani. Slab primer tovrstne prakse je zvonik v Šalovcih, ki je nujno potreben kvalitetne rekonstrukcije za ohranitev dediščine. Zvonik v Šalovcih je prav tako krit s pločevino, čeprav predstavlja osnovno kritino teh zvonikov slama, trstika ali lesene skodle. Šele kasneje je to kritino nadomestila opečna kritina.

  • Šalovci (slika 3)
  • Boreča
Zvonik_Šalovci

Zvonik v Šalovcih

Zvoniki, ki so jih nadomestili zidani zvoniki

Glede na dolgo tradicijo lesenih zvonikov na prekmurskem področju predvidevamo, da so spodaj navedeni zvoniki, ki so bodisi zidani, bodisi betonski ali iz železnih konstrukcij, nastali na podlagi prej odstranjenih lesenih zvonikov, ki so zaradi slabega vzdrževanja propadli.

  • Trdkova
  • Kuštanovci
  • Bokrači
  • Banuta
  • Ženavlje
  • Budinci
  • Panovci
  • Kančevci
  • Mačkovci
  • Prosečka vas
  • Kovačevci
  • Vidonci
  • Bokrači (kat. + evan.)
  • Sebeborci
  • Ižakovci
  • Bratonci
  • Lipovci
  • Dolnji Slaveči

Izvedba

Kot najpomembnejše smo izpostavili obstoječe lesene zvonike, ki smo jih podrobneje analizirali in nekatere tudi arhitekturno posneli, za ohranitev te pomembne dokumentacije podeželske kulturne dediščine. Zvoniki predvsem strokovnjakom odkrivajo mojstrstvo oblikovanja lesa – tesarstvo v preteklosti. Najstarejši evidentiran zvonik, ki ga zajema mednarodna raziskava in vsebuje tudi posnetek trenutnega stanja, se nahaja na madžarski strani, in sicer v kraju Gödörháza in izhaja iz leta 1790, slika 4.

Zvonik_Gödörháza-_Madžarskem

Zvonik v Gödörházi na Madžarskem

Objekti so praviloma v celoti lesene konstrukcije s prevladujočimi lesenimi zvezami. Tesarske zveze in spoji so pogosto zaradi starosti še klasični, taki, kot jih pogosto dandanes več ne delamo zaradi sodobnejših in doseglivejših materialov ter načina dela. In prav to jih dela posebne. Po obliki in konstrukciji zvonike praviloma ločimo na pet tipov (Juvanec & Benko, 2015):

  1. zvonik na enem samem stebru (centralna konstrukcija),
  2. zvonik z dvema stebroma (ploskovni zvoniki),
  3. zvonik s tremi stebri (prostorski zvoniki),
  4. zvonik s štirimi stebri (prostorski zvoniki),
  5. zvonik s šestimi stebri (prostorski zvonik).

Spodnje telo zvonika je lahko odprto ali zaprto.

Razvoj konstrukcije je, na podlagi navedene sistematizacije zvonikov, logičen in sledi zgoraj zapisanemu zaporedju. Najstarejši so najenostavnejši (centralna konstrukcija v obliki znamenja), sledijo jim čedalje zahtevnejši – do popolnoma zaprtih. Pri tem poudarjamo, da danes med evidentiranimi zvoniki na obravnavanem ozemlju prevladujejo prostorski zvoniki, pri katerih so za stroko zanimivi tudi kompleksnejši detajli stikovanja in temeljenja. Kot posebnost zvonikov lahko izpostavimo zelo pogosto izvedbo temeljenja po principu “lesene temeljne mreže”. Zvoniki navadno nimajo standardnega zemeljskega temeljenja, ampak predstavlja masivna lesena temeljna mreža bazni sistem, ki predstavlja tudi konstrukcijsko ogrodje za preostal zvonik in strehi.

Kot primer dobre prakse in kvalitetne izvedbe ter vzdrževanja, lahko v Prekmurju izpostavimo zvonik v Ocinju, ki predstavlja zahtevnejšo obdelavo. Zvonik spada po prej navedeni klasifikaciji med zvonike s štirimi stebri, slika 5. Vendar so tudi preostali leseni zvoniki skrbno vzdrževani, vaške skupnosti pa se začenjajo zavedati o vlogi, ki jo nosijo zvoniki v prostoru in v bližnji prihodnosti nekatere izmed zvonikov čaka tudi strokovna rekonstrukcija (npr. Šalovci).

Zvonik_Ocinje-avtor-Andreja-Benko

Zvonik v Ocinju

Potencial zvonikov v prihodnosti

Zvoniki, ki še vedno opravljajo svojo primarno funkcijo zvonjenja, predstavljajo velik potencial za prihodnost. Glede na navedeno, v prispevku lahko izluščimo vsaj dva potenciala, za katera ni potrebne večje investicije.

  • Zasnova t. i. zelenega turizma. Z različnimi kolesarskimi potmi po lokacijah zvonikov, lahko ta predel Slovenije predstavimo tako tujcem, kot domačim gostom. Predvsem večinoma nedotaknjeno okolje, kjer se zvoniki večinoma nahajajo, nudi potencialnim zahtevnejšim turistom možnost za obisk kulturne dediščine krajine. Potencial vidimo v oblikovanju kvalitetnih, različno dolgih kolesarski poti ob zvonikih (tudi kolesarske poti treh dežel), podprtih s kvalitetno aplikacijo.
  • Ozaveščanje in edukacija. Edukacija o zvonikih predstavlja pomembno poglavje o zavedanju draguljev, ki jih Slovenija premore, a jih ne zna izkoristiti. Ozaveščanje o kulturni dediščini in arhitekturi se začne že v vrtcu s spoznavanjem lokalnega okolja, nadaljuje v osnovni šoli in zaključuje v specializiranih študijih kot npr. pri študiju arhitekture ali gradbeništva. Za vsako vrsto edukacije, nudijo zvoniki usmerjeno izobraževanje od osnov pa vse do kompleksnih lesenih konstrukcij.

Za lesene zvonike je nujna njihova prepoznavnost v širšem prostoru. Potrebna je ponovna prepoznavnost zavoljo vrednosti te klasične arhitekture izpod rok domačih mojstrov, tudi za splošno javnost, za ozaveščanje o naši skupni arhitekturi preprostih ljudi in kulturnega, etnološkega izročila za zanamce. Nekateri zvoniki v Sloveniji so bili v bližnji preteklosti že obnovljeni, tudi s pomočjo evropskih sredstev; nekatere med njimi v prihodnosti nujna obnova ali rekonstrukcija še čaka. Vsekakor je potrebno pri tem omeniti, da je nujno strokovno znanje pri teh objektih, saj so le tako prenove lahko kvalitetne in najekonomičnejše. Leseni zvoniki so pomniki in opomniki, ki dokazujejo, da smo se v preteklosti zbirali, da bi se tolažili in veselili in da se zbiranju ne velja odreči zavoljo medmrežja. Obenem pa nam danes leseni zvoniki predstavljajo edukativne objekte, za prenos rokodelskega (tesarskega) znanja iz preteklosti za prihodnost.

Viri

Benko, A., 2015. Arhitektura evangeličanskih cerkva v Prekmurju: Prikaz tipike na primeru lesenega zvonika v Šalovcih in cerkve v Puconcih. Protestantizem včeraj, danes in jutri, v tisku.

Benko, A., 2015. Arhitektura evangeličanskih cerkva v Prekmurju: Prikaz tipike na primeru lesenega zvonika v Šalovcih in cerkve v Puconcih. Protestantizem včeraj, danes in jutri, Issue V tisku.

Cselovszki, Z., 2001. Foreword. V: A Kárpát-Medence Fatornyai (Wooden Bell towers in Carpatian Basin). Nyíregyháza: Kiadta a Múzeumfalu Baráti Köre, p. 5.

Juvanec, B., 2010. Arhitektura Slovenije, Architecture of Slovenia. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Založba I2.

Juvanec, B., 2014. Haranglab-Holglockenturm-Zvonik, Raziskava, Ljubljana: Institut vernakularne arhitekture.

Juvanec, B. & Benko, A., 2015. Panonski letopis. Prostostoječi zvoniki na panonskem področju.

Juvanec, B. & Benko, A., 2015. Panonski ljetopis, Pannonisches Jahrbuch, Oannon Evkönyv, Panonski letopis. Prostostoječi zvoniki na panonskem področju, pp. 404-405.

Kogovšek, S., 2005. Ko pesem zvonov dviga prah, diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Kuzmič, F., 2002. Ko zvonovi zvonijo … Na prelomih tisočletij. Pomurski muzej Murska Sobota. [Elektronski]
Available at: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/gradivo/ko-zvonovi-zvonijo
[Poskus dostopa 21. februar 2015].

Pšajd, J., 2015. Predgovor. V: Haranglab zvonik holzglockenturm. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, pp. 4-6.

Sisa, B., 2001. A Kárpát-Medence Fatornyai (Wooden Bell Toers in the Carpathian Basin). Nyíregyháza: Kiadta a Múzeumfalu baráti köre.

Avtorica prispevka in fotografij: Andreja Benko, m.i.a.