Mitja Lotrič – fant, ki življenje posveča nogometu
  | Avtor:

Mitja Lotrič – fant, ki življenje posveča nogometu

Mitja je mlad fant, star komaj osemnajst let. Kljub rosnim letom se že skoraj polovico svojega življenja ukvarja z nogometom. Njegova športna kariera se je začela pri Nogometnem klubu Kema Puconci, kjer se je kot desetletni fant prvič resneje preizkusil v nogometu. Vendar pa mu žoga nikoli ni bila tuja, saj so s prijatelji že od malih nog vsak dan »brcali« na igrišču v domači vasi. 

Mitja Lotrič – fant, ki življenje posveča nogometu Nogomet je vaša strast že od malih nog. Kaj vam ta šport pomeni?

Nogomet je eden izmed najpopularnejših športov na svetu. Pomeni mi dobesedno vse. Ko sem na treningu, enostavno pozabim na vse stvari in se posvetim samo igranju.

Kakšni pa so vaši najvidnejši rezultati oziroma uspehi v športni karieri?

Glede na to, da sem še zelo mlad profesionalni nogometaš, bi lahko rekel, da je moj največji uspeh uvrstitev v kvalifikacije za Ligo Evropa z Nogometnim društvom Mura 05, čeprav sem v tistem poletju klub zamenjal. Pomemben uspeh je tudi osvojitev pokala z Murinimi mladinci in igranje za reprezentanco. Ti uspehi mi dajejo dodaten zagon, saj vedno poskušam izboljšati svoje sposobnosti. Pri tem se držim svojega življenjskega mota »nikoli ne odnehaj«.

Omenili ste Nogometno društvo Mura 05, katerega član ste bili. Kakšni so spomini na čas, ki ste ga preživeli v tem klubu?

Pri Muri je bilo lepo igrati, saj je bilo vedno veliko ljudi, ki so nas spodbujali in nam pomagali pri dobrih rezultatih, tudi pri uvrstitvi v kvalifikacije Lige Evropa. Prav tako smo se s soigralci razumeli zelo dobro, vendar pa na žalost zaradi nekaterih ljudi v upravi pri tem klubu ni šlo vse tako, kot smo se zmenili.

Sedaj ste član nogometnega kluba Koper. Kakšni so bili občutki, ko ste prišli v nov klub?

Pred prihodom v Koper sem se pozanimal o klubu, že od prej pa sem poznal nekaj igralcev, tako da sem se hitro vklopil v igro. Tudi s preostalimi soigralci, ki jih prej nisem poznal, smo se odlično ujeli.

Igranje za klub iz Kopra posledično pomeni, da se le redko vračate v Prekmurje. Se je bilo težko privaditi na »novo življenje«?

Res je, v Prekmurje se vračam zelo redko. Sedaj sem sicer poškodovan in se vračam domov skoraj vsak teden, drugače pa samo enkrat do dvakrat na mesec. Na novo življenje sem se privadil precej hitro, dobro pa je, da nimam težav z domotožjem.

Kako pa so vašo odločitev, da boste zaigrali za klub iz Kopra, sprejeli domači?

Z mojo odločitvijo, da bom zaigral za ta klub, so se vsi strinjali. Prav tako pa se je bilo vsem iz dneva v dan lažje privaditi na misel, da bom daleč od doma. Lahko pa rečem, da me domači spodbujajo in mi vedno stojijo ob strani pri mojem športnem udejstvovanju, najbolj seveda mama. Vsi pa spremljajo vse moje tekme. Če ne morejo biti prisotni, ko igram, si tekme ogledajo na internetu in so vedno o vsem obveščeni.

Mitja Lotrič – fant, ki življenje posveča nogometu Poleg klubskega igranja pa se udejstvujete tudi v slovenski reprezentanci. Kakšni so bili začetki nastopanja za reprezentanco?

Pri reprezentanci sem začel nastopati pri U-15 in vse do zdaj sem bil zraven. Šele ko si član reprezentance, dejansko vidiš, kako igrajo druge države in kako dobre igralce imajo. Rečem lahko, da je igranje za reprezentanco zame velika čast in nagrada za dobro delo, saj vedno stremim k temu, da bi bil vsak dan boljši.

Za vami pa so tudi preizkušnje v tujini, in sicer v Angliji in Italiji. Kakšne so vaše želje glede tega, da bi nekoč morda tudi sami zaigrali v katerem izmed večjih klubov v tujini?

Menim, da so sanje vsakega nogometaša, da bi enkrat zaigral v tujini. Zase pravim, da bo čas pokazal svoje. Sam se potencialno vidim v španski ligi, saj mi je najljubša, vendar pa bi verjetno igral v vsakem organiziranem klubu.

Kako pa gledate na razmere v Sloveniji? Menite, da je to okolje dovolj spodbudno za mlade ljudi oziroma športnike, da lahko uspejo na športnem področju?

Menim, da je najboljše, da se vsak posameznik najprej razvije v svoji državi in šele potem odide v tujino. V Sloveniji je res veliko talentiranih športnikov v različnih disciplinah. Vendar pa ve vsak sam, kaj mu najbolj ustreza, kaj je zanj najboljše in kako se počuti.

Kako pa je z vašim prostim časom in družabnim življenjem? Morda to dvoje trpi zaradi nogometa?

Mogoče to dvoje res malo trpi, vendar me poskušajo vsi razumeti. Ko sem prost in imam nekaj več časa, grem domov in se družim s prijatelji, obiščem tudi sorodnike, drugače pa z vsemi ostajamo v stiku preko interneta in telefona.

Ste se morali zaradi nogometa čemu odreči?

Zaradi nogometa najbolj trpi šola, ki jo obiskujem, to je Srednja zdravstvena šola v Rakičanu. Vse šolske obveznosti opravljam po izpitih. Drugače pa je nogomet stvar, ki ti vzame veliko. Od prehrane, ki je drugačna do mladostniškega življenja, kot ga imajo »običajni« mladi.

»Ko bom velik, bom …«

… sigurno ostal v nogometu, o čemer koli drugem pa je še prehitro govoriti.

Foto: osebni arhiv Mitje Lotriča