| Avtor:

Naravna mila Goričkega

Gorička pokrajina lahko s svojo neokrnjeno naravo ponudi marsikatero rešitev tudi na področju nege kože. Pa poglejmo kako. Zadnje desetletje so tekoča mila skoraj izpodrinila trda, čeprav so nekateri še vedno prisegali na slednja. Samo, da je moderno, bi lahko rekli.

Ljudje pa so tudi ugotovili, da novodobnim milom nekaj manjka. Močno izsušijo kožo, na katero potem nanašamo kreme ali losjone, kar predstavlja dodaten strošek. Zakaj je tako? Milom so proizvajalci odvzeli glicerin in ga uporabili v kozmetiki, v živilski industriji, pri izdelavi dinamita in podobno. Tako mila iz trgovin več niso mila, ampak detergenti.

Nekateri se vračajo k naravi. Ta trend smo opazili tudi na Goričkem, ki je lahko prava oaza za gojenje zelišč in drugih rastlin, ki jih potem uporabimo pri izdelavi mila. Nekaj vprašanj smo naslovili na Nino Kerec iz Vidoncev, ki v prostem času poizkuša iz naravnih sestavin ustvariti nove recepte za trda mila, ki morajo pred uporabo zoreti vsaj en mesec.

Kako se je rodila zamisel o izdelavi mil?

Po spletu ‘naključij’ sem prišla do posnetka o postopku izdelave domačega mila po hladnem postopku, kar pomeni, da sestavine ohranijo največ za kožo blagodejnih učinkovin in zorijo vsaj 3 tedne (Obstaja še vroči postopek, kjer so mila takoj primerna za uporabo in glicerinska mila, kjer glicerinsko maso že kupimo, jo le stalimo, dodamo barve in vonje in je prav tako nared za uporabo, ko se strdi, ampak takih mil še nisem izdelovala.). Ker rada ustvarjam, me je predstavitev  zelo pritegnila in tako sem se odločila, da bodo za Božič sorodniki in moji bližji prijatelji dobili domača mila. Najprej sem izdelala sivkino milo, ki je nekako najbolj uporabno za vse. K masi sem dodala čisto eterično olje sivke in suhe cvetove sivke za dekoracijo, da je izgledalo prav lepo. Vse je potekalo odlično do takrat, ko sem milo prvič preizkusila in ugotovila, da mi izsušuje kožo. Zaradi zorjenja in časovne stiske novega mila nisem mogla več izdelat, zato so moji obdarovanci pač dobili tako milo, da so ga ob dodatnih navodilih uporabili le kot dišavo za prostor oziroma omaro, tisti manj občutljivi so ga pa tudi namensko porabili. Nekaj kosov imam še zdaj po omarah, iz preostanka sem pa naredila domač detergent za pranje perila. V vsaki slabi stvari je pa tudi nekaj dobrega pravijo, in tako sem se naučila, da je pri receptu potrebno biti natančen in vseeno imeti nekaj izkušenj pri tem. Vsaka šola nekaj stane.

So recepti skrivnost?

Ne, recepti niso skrivnost, saj so na vseh milih napisane sestavine, so pa razmerja med sestavinami malo bolj skrivnostna .

V glavnem so mila sestavljena iz različnih olj, vode in luga. To je osnovni recept, potem pa pridejo dodatki s katerimi si z nekaj izkušnjami lahko zelo ustvarjalen.  Ker delam mila le iz izključno naravnih sestavin včasih pri eksperimentiranju pride tudi do kakšne polomije. Kot na primer enkrat, ko sem za barvo poskusila uporabiti refošk namesto vode, da bi imela mila čudovito vijolično barvo. No, poskus ni bil uspešen. Žal sem maso po nekaj dneh kar zavrgla, ker nisem prenesla vonja, čeprav bi jo danes že znala kako drugače porabiti.

Katere so najbolj pogoste sestavine?

Najbolj pogoste sestavine so kokosovo, olivno, sončnično, palmovo olje, lahko tudi druga, kar pač imamo. Dobro je, če se doda kokosova ali palmova maščoba, saj tako dobimo milo, ki se lepo peni. Jaz na koncu izdelave dodam še negovalna olja za kožo kot je jojobino ali mandljevo olje ter kakavovo maslo in pa seveda eterična olja za dišavo ter različna zelišča, gline, semena za dekoracijo kot tudi za piling kože med umivanjem.

Kakšen je postopek pri izdelavi?

V olje se doda raztopina luga, masa se nekaj časa meša (pomaga palični mešalec), da se začne gostiti,  ko se zgosti dodamo negovalna olja, dišave ter dekoracijo. Pri vsem tem moramo seveda zelo paziti na lastno kožo, oči in dihala, kajti lug je zelo močna baza, ki povzroči opekline na koži (tudi to sem žal že preverila), lahko poškoduje oči in tudi pljuča že pri samem vdihovanju, zato moramo vse delati v zelo zračnem prostoru ali na prostem ter biti dobro zaščiteni!

Na internetu lahko zasledimo razne napotke, tudi kalkulatorje za pomoč pri receptih. Kako je s tem?

Količine olj, ki jih želimo uporabiti vnesemo v tak kalkulator, ki nam izračuna količino vode in luga, ki ju moramo zmešati in dodati. Lug vedno vmešamo v vodo, nikoli obratno, ker lahko pride do pretirane reakcije in poškodb. S količino vode in luga vplivamo na pH in trdoto mila. Voda v času zorenja hlapi, milo postaja bolj trdo, lug pa vpliva na pH mila. Če je milo preveč bazično, draži kožo. Naj pri tem omenim, da domače milo ne more imeti pH vrednosti 5,5 kot nekatera reklamirana kupljena mila, saj z bazo ne moremo narediti kisline. To naredijo proizvajalci z nekimi dodatki, ki se pa meni zdijo nepotrebni.

Verjetno uporabljajo vaša mila vsi sorodniki in prijatelji.

Tako je. Po neuspelih sivkinih milih je prišel že tudi naslednji Božič, ko so mila uspela.

Je izdelava mil velik finančni zalogaj za tiste, ki bi morda radi poskusili sami izdelati milo?

To je relativno. Olja so v glavnem poceni, eterična olja so pa čist druga pesem, niso pa potrebna za izdelavo. Tudi odvisno od količin. Pripomočke s katerimi oz. v katerih izdelujemo milo načeloma več ne uporabljamo v kuhinji. Aluminijaste posode niso primerne, ker lug reagira z aluminijem (tudi s tem je bila že ena ‘štorija’).  Ker ob nabavi določenih sestavin in pripomočkov ne moreš kupiti v manjših količin, da bi izdelali milo ‘za probo’, se na koncu seznama nabere kar lepa vsota. Ampak kljub strošku se pa umivamo s kvalitetnim domačim milom, ne s čudnimi kemičnimi izdelki in točno vemo, kaj damo noter, tako da se po mojem mnenju ta strošek, kakršen koli že je, splača, saj investiramo v svoje zdravje.

Je Goričko pokrajina, ki bi nudila možnost večje proizvodnje teh produktov?

Mislim, da možnost proizvodnje mila ni vezana na pokrajino, ampak na človeka. Pri tem ustvarjanju je potrebno obilo pazljivosti, potrpljenja, vztrajnosti in izredne natančnosti, da se ne poškodujemo ob delu, ter da naredimo kvalitetno milo. Bi se pa proizvodnja mila definitivno skladala s to pokrajino, saj človek zlahka črpa navdihe in energijo iz te čudovite pokrajine za kombinacijo barv in vonjev.

Mnogi naši bralci bodo nad idejo in samim produktom navdušeni. Kako pridejo do vas?

Lahko me pokličejo na 031 824 106 ali pa napišejo e-pošto na pepelkina.skrivnost@gmail.com.