| Avtor:

Naravoslovna gozdna učna pot Tromejnik

Gozdne učne poti so se pri nas začele pojavljati šele po letu 1974. Ponavadi so dolge nekaj kilometrov in so láhko dostopne sprehajalcem. Na murskosoboškem gozdnogospodarskem območju imamo tri gozdne učne poti. To je Gozdna učna pot Polana, Fuks graba in Tromejnik.

Sprehajalci gozdno učnih poti so dolžni uporabljati tematsko urejene poti, ki so označene s tablami. Z omejenim gibanjem po gozdu ostaneta flora in favna nepoškodovani, ravno tako pa se ne ogroža drugih sprehajalcev.

Tromejnik je geografska točka na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Na nadmorski višini 365 m je od leta 1924 postavljen mejnik v obliki piramide. Leta 1988 so ob mednarodnem srečanju zasadili lipo, leta 1993 pa namestili slovenski grb. Dostop do Tromejnika je mogoč iz vseh treh držav.

Gozdna učna pot Tromejnik je naravoslovna učna pot. Namen naravoslovne učne poti je usmerjen predvsem v naravoslovno, geološko in gozdarsko izobraževanje ter spoznavanje gozdnih rastlin in živali.

Otvoritev poti je bila 1. julija leta 2000. Pot leži v kompleksu državnih gozdov, ki je velik 22,85 ha. Urejena pot je dolga 2,6 km in je krožna. Prehodite jo v dobrih dveh urah.

Pot začnemo na izhodišču v Trdkovi, kjer je na nadmorski višini 289 m je urejen parkirni prostor. Prvi del poti se strmo vzpenja, drugi del pa spušča. Pot poteka večinoma v gozdu. Na poti je trinajst postaj z učno vsebino.

Točke na gozdni učni poti Tromejnik


1. točka: ANALIZA RASTI DREVESA
Prikaže nam elemente horizontalne, vertikalne in posredno tudi volumske prirasti posameznega drevesa.

2. točka: LES NA GORIČKEM

Predstavljeni so prečni in vzdolžni prerezi 16 različnih drevesnih vrst. Lahko si ogledamo barvo lesa, luknjičavost in smolnatost tistih vrst, za katere je to značilno.

3. točka: ORGLE DIŠAV

Naša čutila so glede na ostale živalske skupine sorazmerno slabše razvita, še posebej čutilo za voh. Na tej točki lahko čutilo za voh neposredno tudi preizkusimo.

4. točka: PTIČI NA GORIČKEM

Ta točka nam predstavlja slike ptičev, ki jih lahko srečamo na Goričkem. Z zvočnim oglašanjem si lahko pričarate glasove predstavljenih vrst.

5. točka: DREVESNE VRSTE

Lično opremljene tablice v večjezičnih napisih predstavljajo posamezna imena avtohtonih drevesnih vrst, ki jih srečamo na Goričkem.

6. točka: TROMEJNIK

Tromejnik je kulturnozgodovinski spomenik.

7. točka: OBNOVA GOZDA

Pri tej točki si lahko pogledamo, kako so še pred desetletjem gozdarji skrbeli za obnovo gozda, to je s pogozdovanjem predvsem iglavcev, večinoma smreke.

8. točka: PREHRANJEVALNE VERIGE

Priročno pomagalo nam prikaže, kdo lahko koga »pohrusta«. Nazorno nam torej predstavi prehranjevalno verigo.

9. točka: GOZD IN VODA

Seznanimo se z enim najpomembnejših procesov, ki se dogajajo v gozdu, to je zadrževanje vode oziroma kroženje vode. Na dveh primerih lahko praktično preizkusimo, kako različne vrste prsti zadržujejo vodo.

10. točka: KOŽA NAŠEGA PLANETA

Slika na tej točki nazorno prikazuje usek zemlje z vsemi osnovnimi horizonti, ki narekujejo gozdno vegetacijo in bogatost tega ekosistema.

11. točka: TRAVNIKI, MOČVIRNI TRAVNIKI, LOVSKI OBJEKTI

Opraviti imamo z mokrotnimi in mokrotnimi oligotrofnimi travniki, ki imajo posebno rastlinsko vegetacijo. Vegetacija teh travnikov ni več prvotna, kot je bila pred stoletjem, ko je bila odraz antropogenega delovanja, ker so se ti travniki zadnjih deset ali petnajst let zaraščali, dandanes pa jih  »mulčijo«. Lovski objekt je umetna tvorba za opazovanje gibanja živali na tem področju.

12. točka: VREMENSKA POSTAJA

Zanimiva točka, ki bi lahko bila povezana recimo s prvo točko, ki nam govori o prirasti dreves oziroma nam pripoveduje kronologijo, ki jo je zapisala klima.

13. točka: RIBNIK – MLAKA

Na tem mestu vidimo poseg človeka, ki je travnik z izvirsko vodo spremenil z zajezitvijo tako, da je nastal ribnik. V zimskem času je zamrznjen.

Vir: obcina-kuzma.si