| Avtor:

Otvoritev razstave Spomin na maršala Tita

BODONCI – Združenje borcev za vrednote NOB – KO Bodonci je v vaško-gasilskem domu Bodonci organiziralo razstavo z naslovom Spomin na maršala Tita. Otvoritev razstave je potekala 29. novembra 2012. Razstava bo na ogled do 9. decembra 2012, med 12. in 16. uro.   

Vse zbrane je najprej nagovoril Daniel Pelc, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB – KO Bodonci. Odprtja razstave Spomin na maršala Tita se je udeležilo več kot sto ljudi. Med njimi so bili člani in simpatizerji društva Združenje borcev za vrednote NOB – KO Bodonci, Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota, Ludvik Novak, župan Občine Puconci in občinski svetniki in delegacija pobratene Občine Ćićevac, katere predsednik je Zlatan Krkić, iz Srbije.

»Tega v naših krajih še ni bilo. Minilo je 32 let od njegovega življenja in dela, ostali so nam samo spomini,« so bile uvodne besede podpredsednika Združenja borcev za vrednote NOB – KO Bodonci.

Kdo je Tito?  

Spomin na maršala TitaNa odprtju razstave je nekaj o Titu predstavila gospa Viola Bertalanič. Josip Broz Tito je bil ikona druge polovice 20. stoletja. Jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu je bil dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ. »Gre za enega od velikanov zgodovine, ki je zaznamoval 20. stoletje takratne države Jugoslavije in bil poznan v skoraj slehernem kotičku sveta. Danes mu nekateri to njegovo pomembnost priznavajo. Mnenja sem, da je prav, da se mu v zgodovini nameni njegovo mesto, zgodovina pa bo presodila, kaj je delal prav in kaj ne,« je povedala gospa Viola Bertalanič.

Josip Broz se je rodil 7. maja 1892 v Kumrovcu, kot sedmi otrok v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javeršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, leta 1910 pa se je v Sisku izučil za ključavničarja.

Tito je umrl 4. maja 1980 ob 15.05 uri, v Kliničnem centru v Ljubljani. Na njegov pogreb je prišlo 127 državnih delegacij iz vsega sveta. Pokopan je v Hiši cvetja, v Beogradu. Titov pogreb je bil pogreb z največ udeleženci na pogrebu nekega državnika, kar kaže na veličino njegovega lika in prepoznavnosti v svetu. Udeležilo se ga je 31 predsednikov republike, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 22 predsednikov in 13 podpredsednikov vlad in držav, 47 ministrov in ostalih. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu – Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije.

Fitzroy McLean je zapisal: »Tito je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Dvajseto stoletje je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Toda skupaj sodita, ta človek in to stoletje.«

Josip Broz Tito še ni pozabljen. V državah bivše Jugoslavije so se zbrali Titovi privrženci, ki so ohranjali spomin na Tita in njegov rojstni dan ter na Dan mladosti.

Skoraj ne mine leto, ko se vsaj nekaj dni ne bi razpravljalo o Josipu Brozu Titu, njegovi podobi in delih in njegovi vlogi v zgodovini tega geografskega območja. Podoba Josipa Broza Tita je še vedno vir umetnikov, ki tudi danes v njem, njegovem življenju in simbolu najdejo jasne motive za svoja dela.

Nekoč je bil 29. november dela prost dan. Dan republike je bil državni praznik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki se je proslavljal 29. in 30. novembra. S tem praznikom so obeležili dogodke na 2. zasedanju AVNOJ, s katerimi so postavili temelje za gradnjo Nove Jugoslavije.

Kaj menijo o Titu državljani Slovenije?

»Slovenci menijo, da je Tito pozitivna zgodovinska osebnost. To so pokazali rezultati ankete, ki so bile izvedene leta 1995, 1998, 2001, 2007 in 2010,« je dodala Viola Bertalanič.

Spomin na maršala TitaObiskovalci so si lahko ogledali dva dokumentarca, in sicer Titov osamdesetsedmi rodjendan in Pogrebni detant. »Ostal je le spomin. Zato smo se tudi odločili, da pripravimo to razstavo,« je povedal Pelc. Spregovorila sta tudi Zlatan Krkić, predsednik Občine Ćićevac iz Srbije in Tanja Karić, ki je bila oblečena v Titovo pionirko. Tanja Karić je svoj govor zaključila s pesmijo Druže Tito, mi ti se kunemo.

Razstavo je odprl župan Občine Puconci Ludvik Novak z besedami, da se danes poudarjajo bolj njegove slabe lastnosti. »Večkrat v Sloveniji se poudarja samo tisto, kar je bilo slabo. Dobro bi bilo, da se ne bi gledalo samo za nazaj, ampak naprej, za prihodnost, da bi bilo vsem nam boljše. S temi besedami odpiram tudi razstavo. Pa še to bi bilo dobro, da bi bilo več sociale, več strpnosti in več držanja skupaj. Mogoče je po Sloveniji vstaja, nekdo bo pa rekel, da je v Bodoncih revolucija,« je povedal Novak. Za konec pa so vsi zbrani skupaj zapeli še vsem znano pesem – Jugoslavija.

Foto: Janja Vlaj, Melani Mörec

no images were found