| Avtor:

Plečnikova cerkev v Bogojini

»Videl sem mnogo lepih stvari – pa pred nobeno me ni bilo bogojinske cerkve sram! Čez sto let bodo povedali, če je cerkev prav ali neprav zgrajena« (Jože Plečnik, 1929). Cerkev Gospodovega vnebohoda stoji na vznožju Goričkega in ponuja pogled po celotni prekmurski ravnici. 

Bogojina sodi med najslikovitejša in najstarejša naselja v občini Moravske Toplice. Prvič je v pisnih virih omenjena že leta 1208 kot Bogma ali Bogina, kraj pa naj bi bil obljuden že v rimski dobi, o čemer pričajo tri gomile blizu kapele sv. Urbana, ki stoji na vrhu Vršiča – z246 metrinadmorske višine – najvišje točke v Bogojini.

Bogojina, ki je bila do pred kratkim največje naselje v občini, je imela močno razvito cehovsko obrt in je leta 1688 dobila tudi cehovske pravice, saj so v vasi delovali razni obrtniki – lončarji, sodarji, mizarji, kolarji, krojači, čevljarji, kovači, tkalci ter trgovci in kupinarji (prodajalci jajc in kokoši). Večina prebivalstva se je tedaj ukvarjala s kmetijstvom, danes pa si kruh na domači njivi služijo le še redki.

Cerkev v Bogojini se prvič omenja leta 1371, in sicer gre za romansko cerkev posvečeno sveti Trojici, ki pa je bila v 19. stoletju že tako dotrajana, da jo je knežji arhitekt odločil podreti. Do tega ni prišlo, saj je nastal spor okrog tega, kdo naj zida novo cerkev – patron, knez Pavel Eszterhazy ali župljani.

Takoj po prevzemu župnije, leta 1914, je župnik Ivan Baša začel zbirati denar za novo cerkev. Preko svojega varovanca, Ferka Bajleca iz Bogojine, se je seznanil z arhitektom Jožetom Plečnikom, ki je naredil načrt za novo cerkev v Bogojini. Načrti za novo cerkev so vključevali tudi ohranitev stare cerkve, ki služi kot kor in preddverje novi cerkvi.

Cerkev v Bogojini se močno razlikuje od ostalih cerkva v Prekmurju. Njena posebnost je okrogel zvonik, ki je tudi razgledni stolp, saj cerkev stoji na vznožju Goričkega in ponuja pogled po celotni prekmurski ravnici. Zvonik naj bi predstavljal tudi prst, ki kaže navzgor proti nebu – proti Bogu. Cerkev ni bogato okrašena, je pa v njej veliko simbolike. Lesen strop in lesen oltar krasijo izdelki domače lončarske obrti, osrednji steber pa cerkev razdeli na dve ladji. Glavni oltar s sliko Gospodovega vnebohoda je delo slikarja Janeza Mežana – prav tako tudi slike križevega pota ob straneh cerkve. Stranski oltar je posvečen Sv. Jožefu in je narejen iz podpeškega kamna – marmorja, kakor tudi ostali stebri v cerkvi, prižnica in krstilnik. Pozlačena skulptura sv. Jožefa je delo domačega kiparja Jožeta Loperta, ki je prispeval še druge figure narejene iz gline.

Gradnja cerkve je trajala od leta 1925 pa do 1927, opremljanje pa veliko dlje. Po smrti Ivana Baše je vodenje gradnje prevzel njegov naslednik Jože Gjuran, ki je s Plečnikom dokončal delo in cerkev pripravil za posvetitev leta 1954, kar je skoraj 30 let po začetku gradnje. Prižnica, krstilnik in kamnita obhajilna miza so dela, ki so jih v bogojinski cerkvi opravil že po Plečnikovi smrti in sodijo med zadnja arhitektova dela.

Foto: U. L., Matej Glavač (fotografije iz zraka)