potep-po-severozahodnem-delu-slovenije-13
  | Avtor:

Potep po severozahodnem delu Slovenije

Potepanje oziroma bolje rečeno strokovna ekskurzija po Triglavskem narodnem parku in sosednji Italiji zagotovo nikogar ne pusti ravnodušnega, saj naravne danosti in lepote očarajo že na prvi pogled.

potep-po-severozahodnem-delu-slovenije-2Prvi kraj, ki si ga je vredno ogledati, so Tolminska korita. Gre za štiri kilometre dolgo sotesko, ki je najnižja vstopna točka v Triglavskem narodnem parku, hkrati pa je to skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice. Sotesko Tolminke, ki je dolga približno 200 metrov in globoka približno 60 metrov, je izdolbla reka modro-zelene barve.

Pot skozi korita lahko začnemo iz več strani, recimo pri Hudičevem mostu, s katerega navdušuje pogled v korita 60 metrov globoko. Zatem se lahko podamo v Zadlaško oziroma Dantejevo jamo, ki je dolga skoraj en kilometer. Pot skozi korita vodi naprej do predela Skakalce, kjer je v tolmunu skala, podoba medvedji glavi, zaradi česar je soteska dobila ime Medvedova glava. Možen je še ogled termalnega izvira, preberemo si lahko nekaj zanimivosti o soški postrvi ter se po uri in pol hoje odpravimo na naš naslednji cilj.

Kobariški muzej je še ena izmed mnogih zanimivosti, ki pritegne marsikaterega popotnika. Zgodovinski muzej v Kobaridu je bil ustanovljen leta 1990, po tem, ko so domačini istega leta uredili muzejsko zbirko. V muzeju je podrobneje predstavljeno dogajanje med 1. svetovno vojno na soški fronti, natančneje 12. soška fronta, ki je poimenovana tudi »čudež pri Kobaridu«, znana pa je tudi kot preboj pri Kobaridu. Zbirka, reliefi okoliškega gorovja in fotografski material se razprostirajo v dveh nadstropjih, prikazano pa je življenje na bojišču, vred z orožjem, trpljenjem vojakov, življenjem v vojnem času, smrtjo ter tudi življenjem v zaledju. Poslanstvo, ki so si ga v muzeju zadali, je tako hranjenje in varovanje nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva na področju varovanja dediščine soške fronte.

potep-po-severozahodnem-delu-slovenije-26Pot po severozahodnem delu Slovenije ne more »peljati« mimo vsem dobro znane Planice oziroma doline pod Poncami. Gre za ledeniško dolino v severozahodnem delu Julijskih Alp, najbolj znana pa je po smučarskih skakalnicah. Prva tekmovanja v smučarskih skokih oziroma poletih so privabljala obiskovalce že v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Od Planice nas pot zanese tudi do Aljaževega doma. Gre za planinsko postojanko v zgornjem delu doline Vrat. Dom je dobil ime po Jakobu Aljažu, triglavskem župniku, ki je bil tudi skladatelj in planinski pisec. Prvi Aljažev dom so odprli leta 1904, vendar ga je čez pet let porušil plaz, naslednje leto pa so že zgradili novega. Sedanjo podobo je po prenovi dom dobil leta 1978.

V ledeniški dolini Vrata pa teče tudi slap Peričnik, ki se izliva v potok Bistrica, sodi pa med najbolj znane slapove v Sloveniji. Njegov curek vode »pada« 52 metrov globoko v dolino. Za konec poti pa nas pot lahko popelje še v sosednjo Italijo, k Rabeljskemu jezeru. Jezero ledeniškega izvora leži v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v neposredni bližini prelaza Predel, ki je državni mejni prehod med Italijo in Slovenijo.

Po ogledu vseh omenjenih znamenitosti in zanimivosti bo vsak popotnik odšel proti domu z nepozabnimi vtisi.