| Avtor:

Praznovanje božiča

Božič, ki ga praznujemo 25. decembra, je družinski praznik, katerega praznovanje izhaja že iz predkrščanskih časov. Takrat so ljudstva častila nastop zimskega solsticija, kar je pomenilo, da se je začel dan ponovno daljšati. To pa je bil tudi simbol zmage dobrega nad zlim.

Zimski solsticij (foto: livescience.com).

Danes pa božič praznujemo v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Svetopisemska zgodba pravi, da sta se Marija in Jožef odpravila v Betlehem. Ker nikjer nista našla prenočišča, sta se zatekla v hlevček. Tam je Marija povila Jezusa in ga položila jasli. To ponazarjajo tudi jaslice, ki jih po navadi postavljamo na božični večer. Takrat se okrasi tudi božično drevo. Navada okraševanja božičnega drevesa izvira iz 19. stoletja.

24. decembra zvečer se družine zberejo na božični večerji. Jedi so takrat bolj slavnostne. Najbolj tradicionalni božični sladici sta potica in pa sadni kruh. Družine se potem skupaj odpravijo k polnočnici, otroci pa najbolj pričakujejo božično jutro, ko lahko odvijejo darila, ki so jih našli pod božičnim drevesom. Božič je tudi dan, ko se zberejo sorodniki, ki se dalj časa niso srečali.

Božična večerja (foto: seniorji.info).

Božični pregovori

Nekoč so poznali veliko pregovorov o božičnem času. Ti so se večinoma nanašali na vreme in na pridelek v naslednjem letu.

Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.

Po božiču gre dan doli, sneg gori.

Na božič zeleno, na veliko noč sneženo.

Božični dež vzame rž.

Od božiča do treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma.

Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati.

Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine dosti, če pa je oblačno in temno, žita ne bo.

Božič nekoč in danes

Kako ste nekoč praznovali božič?

Skromno, v krogu družine. Na božič nismo hodili na obiske, ampak smo bili doma. Sorodnikom pa smo voščili takrat, ko smo šli k polnočnici ali k maši. (Majda Perdigal, 65 let)

Božič smo praznovali bolj skromno in bolj veselo. (Kristina Markovič, 69 let)

Ali ste se za božič obdarovali?

Ne. Ko smo bili še otroci pa smo dobili orehe in jabolka. (M. P.)

Ne, nobenih daril ni bilo. Če smo dobili obisk in so prinesli kakšne bonbon, je bilo to vse, kar smo v teh časih prejeli. Starši niso obdarovali otrok, bila so samo voščila in še ta predvsem ustna. Tu pa tam je bilo kaj napisanega. (K. M.)

Včasih je bilo praznovanje božiča bolj skromno in bolj veselo. Tudi zime so bile bolj “hude” (foto: fanpop.com).

Kakšna je bila božična večerja?

Mi smo imeli doma božično kosilo. Po navadi smo jedli juho, nekaj mesa, kakršno je pač bilo, krompir in pa solato. Imeli pa smo tudi pečene kekse. (M. P.)

Ponavadi smo jedli kokošjo juho, svinjsko meso in orehovo ali marmeladno potico. Kekse smo imeli na mizi le, če jih je kaj ostalo od okraševanja. (K. M.)

Česa se najbolj spominjate iz praznovanja božiča?

Tega, da smo bili skromni in da so bili otroci veseli vsakršnega darila, četudi zelo majhnega. (M. P.)

Okraševanje smreke. (K. M.)

Kakšna pa je bila takrat smreka, okraski …?

Imeli smo naravno smreko. Za okraske smo porabili orehe, jabolka in doma pečene kekse. Nekatere družine so imele smreke, ki so bile v kotu obešene na strop. (M. P.)

Božična jelka in jaslice (foto: Dejan Šinko).

Imeli smo podstavek in palico v kateri so bile luknje. To smo vsako leto shranjevali za naslednji božič. Oče je iz gozda prinesel zelene smrekove veje, ki smo jih razporedili po luknjah. Na smreko smo potem obesili okraske. Bili so zelo lepi, a lomljivi (krogle, Miklavž, zvončki, špic …). Obesili pa smo tudi orehe, zavite v srebrn papir. Takrat jaslic nismo imeli, pod smreko smo položili le sliko jaslic. Pri okraševanju smo peli pesmi, predvsem Sveto noč, in molili. (K. M.)

Se je obiskovanje polnočnic do sedaj kaj spremenilo?

Spremenilo se je predvsem to, da je sedaj pri polnočnicah manj ljudi. Nekoč pa se tudi več pelo, drugače pa je ostalo podobno. (M. P.)

V božičnem času je bilo zelo mrzlo in večinoma zasneženo. Zelo je prasketalo pod nogami. Hodili smo k polnočnici in potem še k vsaj eni maši zjutraj. Od vsake hiše smo šli vsi, tudi če smo bili bolni. Izjema so bili res zelo bolni ljudje. (K. M.)

Kaj pa adventni čas?

Adventni čas se je praznoval, toda nismo imeli adventnega venčka. Tudi luči miru ni bilo. (M. P.)

Po domovih ni bilo sledi o adventnem času, kot to lahko opazimo danes, ko imamo doma adventne venčke. Teh takrat ni bilo. V času adventa pa so bile »Zornice« (maša). Vstali smo ob 5.00, se oblekli in šli 4 km na Pertočo v cerkev, k Zornicam. To je bilo vsak dan v adventnem času. Šele po prihodu domov in krmljenju živine smo zajtrkovali. K »Zornicam« sem hodila vse do poroke. (K. M.)

Kako so se okraševala mesta oz. vasi?

Vasi se niso krasile. (M. P.)

Nič ni bilo okrašeno. Le v cerkvi je bila večja smreka z malo okraski in manjše jaslice. Živih jaslic ni bilo. (K. M.)

Kaj pa proslave v decembru?

Proslav ni bilo, ne spomnim se jih. (M. P.)

Proslav ni bilo, razen za staro leto. (K. M.)

Kaj pričakujete od božiča danes?

Pričakujem največ zdravja in miru ter božičnega blagoslova. (M. P.)

Včasih je bilo bolj veselo, danes pa vsi pričakujejo darila. Meni veliko pomenijo drobne stvari, majhne pozornosti. (K. M.)