| Avtor:

Predstavitev monografije ob stoletnici akademika dr. Antona Vratuše

Včeraj, 22.6.2015, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potekala predstavitev znanstvene monografije ob stoletnici akademika prof. dr. Antona Vratuše z naslovom Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše. Monografijo so v skupnem sodelovanju pripravile Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Pomurska akademsko znanstvena unija, izdali in založili pa slednji dve.

Anton Vratuša

Predstavitev monografije so se udeležili predstavniki in nekateri člani UŠF, PAZU, SAZU in Filozofske fakultete v Mariboru, nekateri pomurski župani in številni drugi. Pogovor z  akademikom je vodil urednik monografije Mirko Munda. Razstavo o življenju in delu Antona Vratuše je pripravil mag. Franc Kuzmič. Moški pevski zbor Prekmurci iz Tišine je odpel nekaj prekmurskih in goričkih ljudskih pesmi.

Ko je Vratušev Tonek, kot so mladega fanta klicali doma na Dolnjih Slavečih, bosopet vandral po Goričkem, je na zahodu kmalu naletel na nemško, na vzhodu pa na madžarsko besedo. Hitro je prišel do sklepa, da se gre učit tujih jezikov. Iz Kleklovih Novin je izvedel za gimnazijo v Murski Soboti in tako se je začela njegova pot v svet „po veliki beli cesti“. Oče seveda ni bil navdušen nad njegovimi idejami o šolanju, a je zvedavemu fantu navsezadnje popustil, Tonek pa je hkrati obljubil, da staršem ne bo povzročal stroškov: „Nika vas nemo košto!“

Anton Vratuša podpisuje monografijoNižjo gimnazijo je končal leta 1933, na državno realno gimnazijo pa se je mimo Maribora in Ptuja odpravil kar v Ljubljano. Doktoriral je v okupirani Ljubljani leta 1941 z zagovorom disertacije Levec in Ljubljanski zvon, in to že po štirih letih študija na ljubljanski slavistiki. Istega leta se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Leta 1943 so ga Italijani poslali v koncentracijsko taborišče Gonars, nato v Treviso, Padovo in Rab. O koncentracijskem taborišču Rab je leta 1998 izdal monografijo z naslovom Iz verig v svobodo. Rabska brigada.

Razstava ob predstavitvi monografije Antona Vratuše

Slavečki Vran — s tem psevdonimom se je Vratuša prvič podpisal leta 1935 pod črtico Naš Žižek mrtev — se slavistiki vedno znova “odkupuje”, saj jo je, kot sam pravi, zapustil. Leta 1948, torej v času spora z informbirojem oz. Stalinom, je postavil Vratuša obrambo domovine pred slavistiko. Postal je politik, diplomat, družboslovec ter professor na beograjski in ljubljanski univerzi.

Monografija Antona VratušeBranje monografije se začne z mislijo jubilanta Antona Vratuše, ki je 23. februarja letos dopolnil 100 let: “Seveda doživi človek vsakršna presenečenja, ampak karkoli dobrega ali slabega se mi je zgodilo v življenju, sem se vedno spraševal, kaj je v dogodku dobrega, takega, na čemer lahko gradim naprej. Človek se mora znati izkopati iz težav.” 

Foto: D. Š.