| Avtor:

Premočne želje staršev

Starši mi dandanes večkrat potožijo, da so otroci “cele dneve” na računalniku (internetu). Potožijo mi o tem, da imajo otroci veliko domačih nalog in da zato z njimi presedijo po več ur. Nekateri starši svojim otrokom rešijo domače naloge kar sami, sami narišejo plakate ali pa se celo naučijo učno snov.

Foto: www.livestrong.com

Nekoč mi je mama nekega učenca dejala: “Zdaj se mi pa že meša od te biologije. Jaz jo znam za pet, on pa še za tri ne.” Na kaj smo naleteli? Na preveč močno željo staršev. Ob vsej tej “zmešnjavi” se le redki vprašajo, kaj bi njihov otrok rad. Vsi so kar naenkrat pozabili, da so tudi sami imeli “cveke” in dvojke, mnogi le redko petice. Rekli bodo: “Bili so drugi časi” ali pa “meni ni bilo do petic.” Če to ni zgovoren odgovor. Pa pojdimo naprej.

Danes bi radi, da imajo njihovi otroci same petice. Kot da ostalo (od ena do štiri) niso ocene. Štirica je za mnoge starše izhod v sili, trojka pa je prevečkrat povod za napad in jezo. Kot da to ni dovolj, se njihov otrok pretihotapi na internet, ker le tam najde svoj mir. Zakaj le? Vaš otrok je bil cel dan v šoli, kjer so od njega zahtevali poslušnost in zbranost, doma pa bi naj še nekaj ur reševal domače naloge in poslušal starše. A ste se vprašali, kako ste sami preživljali ta leta? Dodati je treba, da so takrat prihajali otroci prej iz šole, ne v poznih popoldanskih urah.

Kdo pa bo branil starše? Saj vendar vedo, da je svet krut in surov. Kako bo njihov otrok prišel na kakšno fakulteto, če ne bo imel dobrih ocen? Kako bo prišel do dobre službe, če ne bo boljši od svojih kolegov? Kako bo to in ono. Dragi starši. Tega ne veste. Tega ne ve niti vaš otrok in tega ne ve noben učitelj, ne pedagog in ne vedeževalka. Vaš otrok je otrok in (še) ni študent in še ni zaspolen. To bo postal, ko bo prišel pravi čas. Če ima raje hokej kot kemijo, bo morda kdaj odličen športnik. Če ima raje fiziko in matematiko, pri slovenščini pa je popolna “zguba”, vam daje znak, da ga nikoli ne bodo zanimali glagoli, sklanjatve in pesniške figure. Ocena “dve” vam pove, da je njegovo znanje zadostno, kar pomeni, da ve zadosti za to področje. Če se bo hotel kasneje vpisati na katero od boljših fakultet pa bo pravočasno ugotovil, da je za to potrebno vložiti več truda. Zaupajte svojim otrokom. V njih se skriva mnogo več odgovorov, kot pa si lahko vi postavite vprašanj.

Foto: abcnews.go.com

Pa učitelji? Trn v petah staršev. “Toliko dela mu nalagajo, da več ne zmoremo,” mi večkrat pravijo starši. Kdo ne zmore? Starši ali otroci? Starši pri domači nalogi, otroci pa na internetu? Se še vprašate, kje tiči zajec? Prav gotovo ne v (preobremenjenih) učiteljih, ki nalagajo preveč dela. Tudi otroci niso čisti “angelčki”, zvaliti krivdo na starše pa je preveč enostavno. Več kot očitno je, da se vsi trudijo po svojih močeh, zelo jasno pa je, da vsak vesla v svojo smer. Poravnati je treba vesla in zaveslati naenkrat. Učitelji, učenci in starši. Dokler bo vsak pel svojo pesem na svojem bregu, bo ta pevski zbor zelo neuglašen. In potem ne bo važno, kdo je kriv, kot pravi ena od popularnih pesmi.

Vir: Delta-s