Preveč bogatih ljudi in preveč revnih, srednji sloj izginja
  | Avtor:

Preveč bogatih ljudi in preveč revnih, srednji sloj izginja

V času modernih evropskih in svetovnih selitev prebivalstva v 19. in 20. stoletju so se izseljevali tudi Slovenci. Izseljevanje je bilo najbolj izrazito v desetletjih pred prvo svetovno vojno (ZDA), med obema vojnama (Južna Amerika in Evropa) in v 60. in 70. letih 20. stoletja (Evropa). Izseljevanje v različne dele sveta je bilo prisotno še pred obdobjem modernih migracij in je prisotno še danes, npr. begunstvo in beg možganov (izobraženci).

Marjan Drnovšek je med vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih takole zapisal: »Izseljevanje je le prvo obdobje (faza) celotnega dogajanja, ki ga poznamo pod imenom izseljenstvo. Temu sledi priseljevanje v novo okolje, prilagajanje (integracija) in končno asimilacija. Kadar govorimo o vzrokih, jih navadno delimo v tiste, ki so prisotni v kraju izseljevanja in tiste v kraju priseljevanja. Če hočemo razumeti odločitev posameznika, moramo poznati oboje. Na izseljevanje lahko gledamo kot na pojav, ki zajame večje število ljudi. To skupino sestavljajo posamezniki, od katerih ima lahko vsak svoj poseben razlog, da zapusti dom. Kadar želimo pojav posplošiti, se radi poslužujemo tudi posploševanja vzrokov za izseljevanje in največkrat govorimo o ekonomskih, socialnih in političnih razlogih za odhod z doma.«

Vzroki za selitve so bili različni. Najpogosteje so iskali boljše možnosti za življenje, marsikdaj pa so bili prisiljeni oditi zaradi vojnih, verskih, političnih in drugih nasilij.

Melissa in David Martenson

Melissa in David Martenson na obisku v Sloveniji

V mesecu septembru sta svoje sorodnike obiskala Melissa in David Martenson. Melissina starša Helena, rojena v Beznovcih in Ernest Benkič, rojen v Vadarcih, sta zapustila takratno Jugoslavijo (danes Slovenijo), ker sta šla v Ameriko s trebuhom za kruhom. Na svojo domačijo v Sloveniji sta se vrnila, ko je bila Melissa stara 14 let.

Melissin oče je že pokojni, mama je stara osemdeset let. Melissa je z možem obiskala sorodnike v Bodoncih, Vadarcih, Lemerju, Dolnjih Slavečih ter v Ljubljani. In sicer v Bodoncih: strica Evgena Möreca, bratranca Zlatka Möreca in bratranca Marjana Möreca. V Vadarcih: bratranca Marjana Benkiča, sestrično Majdo Bokan, bratranca Milana Vukana, teto Francko Vukan in strica Eleka Benkiča. V Lemerju sestrično Ireno Merklin, na Dolnjih Slavečih sestrično Ireno Moršič in v Ljubljani teto Ireno Benkič.

Takih fasad pa že ne  

Melissa se je z možem Davidom odpravila tudi na sprehod, kjer sta opazovala okolico in znamenitosti. Kot posebnost je Melissa izpostavila: »Tu je toliko raznih živih barv fasad. Pri nas tega ni. Pri nas je vse v naravnih barvah. Hiše so rjave, sive ali bele barve. Če bi kdo želel prodati svojo hišo, pa bi bila zraven sosedova, ki bi bila kakšne žive barve npr. rdeča, bi imel lastnik problem s prodajo, ker nobeden ne bi hotel kupiti hišo, ki bi imela poleg hišo z živo barvo.«

Z Melisso Martenson smo opravili tudi krajši intervju. Kaj nam je zaupala, si lahko preberete v nadaljevanju.

 

Od kod prihajate?

Rodila sem se v mestu Albany v ameriški zvezni državi Oregon, živim pa v mestu Oregon City.

S čim se ukvarjate?

Delam na univerzi Oregon Health&Science University, natančneje v laboratoriju Heinricher laboratory, kjer raziskujemo sisteme možganskega debla za modulacijo bolečine v možganih.

Kaj pa vaš mož?

Moj mož je inženir, ker pa je v februarju delal nadure, je zdaj doma.

Kdaj ste zadnjič obiskali Slovenijo in koliko stane povratna letalska karta?

Julija 2009. Dvosmerna letalska karta stane 1500 dolarjev na osebo.

Nam lahko na kratko opišete vašo pot v Slovenijo?

Iz Portlanda smo leteli direktno do Amsterdama, nato z vlakom do Haarlema, potem skozi Pariz do Salzburga, od tam pa skozi Ljubljano do Prekmurja.

Čeprav je odgovor na dlani, nam vseeno zaupajte, zakaj ste obiskali Goričko in za koliko časa.

Da bi obiskala sorodnike, seveda (smeh). Obiskala bom družino moje mame, strica Jenija Möreca in Šariko iz Bodoncev, kjer bomo štiri dni. Nato bomo šli za štiri dni v Vadarce k Benkičevim, k družini mojega očeta. Obisk bo trajal skupaj osem dni.

Kako se vam zdi Gorička pokrajina?

Točno taka kot doma (smeh).

Torej je pokrajina, kjer živite …

… točno taka kot ta! Nekaj vam bom povedala. Ko je bil moj mož prvič tukaj, leta 2007, sem mu povedala, da ko bo prišel iz letala, naj ne pričakuje sprememb, ker bo vse videti natančno tako, kot je doma. To je kasneje tudi sam potrdil.

Kaj menite o Goričancih?

So prijazni, gostoljubni, radi se pogovarjajo, čeprav ne govorimo enakega jezika. Vedno se potrudijo, da se nekako razumemo.

Kakšni so ljudje v Oregon City-ju?

Tam so ljudje prijazni, v drugih predelih pa se držijo bolj zase. Američani, ki prihajajo v Oregon City, mi pravijo, da so Oregončani prijazni, rekla bi, da ravno tako kot Slovenci.

Če bi primerjali stvari, kaj je v Sloveniji dobrega in kaj slabega glede na Oregon?

Dobre stvari? Tukaj so vsi moji sorodniki, slabih stvari pa ne vidim.

Kako občutite ekonomsko krizo?

Tukaj je enako kot pri nas. Preveč ljudi je bogatih in preveč revnih, srednji sloj izginja. Ljudje trpijo, ker ni služb. Še posebej je hudo mladim družinam, ki težko preskrbijo svoje otroke.

Kaj menite o prekmurski hrani?

Veliko mesa! (smeh) Jeste veliko mesa.

Kako se naša hrana razlikuje od vaše?

Ne bi rekla, da se močno razlikuje, čeprav lahko povem, da pri nas ni mogoče kupiti bučnega olja. Z možem jeva manj mesa in več zelenjave, kar vidim, da počne mlada generacija pri vas.

Hvala za prijazen pogovor in uspešno pot nazaj v Oregon.

Hvala vam.

Foto: Melani in Maja Mörec, Zoran in Goran Merklin