Prišel je čas božičnih praznikov

Z drevišnjim svetim večerom se pričenjajo praznični, za mnoge najlepši dnevi v letu. Kristjani se bodo tradicionalno odpravili k polnočnicam, božični dan pa je namenjen ponovnemu snidenju družin in sorodnikov ter druženju ob prazničnem kosilu.

S praznovanjem božiča se vsako leto spominjamo rojstva Jezusa Kristusa. Kot je zapisano v Svetem pismu, sta se Jožef in visoko noseča Marija odpravila v Betlehem na popis prebivalstva. Ker nista našla prenočišča, sta se zatekla v hlevček, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli. V današnjem času to zgodbo simbolizirajo jaslice, ki so obenem tudi znamenje odrešenja.

Božič, kot so ga praznovali predniki

Božični prazniki so skozi leta postali tudi nekoliko skomercializirani in povezani s čezmernim potrošništvom. Bistvo božiča pa je ravno obratno, in sicer skromnost in simbolika. Naši predniki so božične praznike preživeli mirno, skromno in v krogu družine. Slovenske domačije so v takratnem času bogkov kot olepšale s smrečjem, belo omelo ali bršljanom. Zelenje je bilo okrašeno s papirnatimi rožami, storži, pozlačenimi orehi, jabolki, suhim sadjem in svetimi podobicami. Častno mesto v bogkovem kotu so imele jaslice s sveto družino, hlevčkom in pastirčki. Nad jaslicami pa so s stropa visele smrekove vejice, okrašene z orehi in jabolki.

Na sveti večer so se odrasli z baklami odpravili k polnočnicam. Iz cerkva pa so hiteli domov, kajti veljalo je, kdor bo prvi doma, bo vse leto zdrav in delo mu bo šlo dobro od rok. Starši so otrokom za darilo najpogosteje podarili orehe, lešnike in drugo sadje. Tradicionalno božično kosilo je bilo sestavljeno predvsem iz postnih jedi, značilnih za posamezne regije. Pogosto so to bili fižol, repa, krompir v oblicah in prosena kaša. (Povzeto po knjigi Slovenske šege ob božiču in novem letu).