| Avtor:

Pust

Pust je čas, ko se ljudje nadenemo maske in se spremenimo v maškare. To je dan, ko si nadenemo svoj pravi obraz. Na plano privrejo pustne norčije in pustno rajanje. Pustni čas je iz leta v leto premakljiv, odvisen od velike noči. Določen je s prvo pomladno luno, na katero je vezana tudi velika noč. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek.

Pust ima svoje korenine že v starem Rimu. Februarja so po ulicah divjale grozljive maske, ki so predstavljale umrle prednike. Ta poganski praznik se je kasneje pomešal s keltskimi navadami, kjer so maske že odganjale zimo in naznanjale pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so ga povezovali tudi z veliko nočjo, saj pust naznanja uvod v postno obdobje.

Zgodovina pusta pri nas

Prve zapiske o pustovanju v Sloveniji najdemo v prvi polovici 17. stoletja. Na vasi so se v pustne šeme preoblačili predvsem otroci in hodili od hiše do hiše in govorili: »Kusta repa dugi len, fašenek je cejli den.« Veljala je vraža, da se pustnih maškar ne sme spoditi, ker naj bi to prineslo nesrečo. Tako so otroci dobili bombone, krof ali pa celo kak kovanec. V 20. stoletju so začeli s pustovanji tudi v mestih, predvsem v obliki pustnih plesov in otroških maškarad.

Jože Zadravec v knjigi z naslovom Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju piše, da so v pustnem času pekli so razne pogače, predvsem krofe ter presne in vzhajane flancate. Ponekod so morali v četrtek pred pustom pojesti devet kosov prekajenih reber, skuhanih v zelju. Obredni jedi tega dne sta bili svinjska glava z zeljem ali prekajena svinjska rebra z zeljem. Pogost je bil tudi v zelju kuhan svinjski hrbet. To so jedli predvsem starejši, da jih ne bi bolel hrbet. Iz masti, ki so jo pobrali, ko so kuhali svinjsko glavo, da so naredili fajnškovo mast, ki so jo uporabljali za zdravilo.

Pust odžene zimo in prinese pomlad – to velja tudi v današnjem času. Razmislite torej, kakšna pustna šema boste, pripravite se na peko pustnih dobrot in ne pozabite – pustu sledi obdobje štiridesetdnevnega posta.

Bodonci uspešno predstavili borovo gostüvanje v MercatorjuZa vsako slovensko pokrajino so značilne določene pustne maske. Nekatere imajo stare in tradicionalne, druge bolj sodobne maškare. Pravijo celo, da smo ena najbogatejših dežel s pustnimi maskami.

Pregovori:

Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo.

Zeleni pust, bela velika noč.

Če pustni dan deži, fižol bogato obrodi.

Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.

O pustu so zrele neveste, o pustu pa preste.

Leto in pustni datumi (Vir: Wikipedia)

Leto

     Pust (datum)

2000

7. marec

2001

27. februar

2002

12. februar

2003

4. marec

2004

24. februar

2005

8. februar

2006

28. februar

2007

20. februar

2008

5. februar

2009

24. februar

2010

16. februar

2011

8. marec

2012

21. februar

2013

12. februar

2014

4. marec

2015

17. februar

2016

9. februar

2017

28. februar

2018

13. februar

2019

4. marec

2020

25. februar