| Avtor:

Pustni čas

Ste vedeli, da je šemljenje eden najstarejših ljudskih običajev? Ljudje so se šemili, da bi pregnali zimo in prebudili naravo.

Pust je posebni čas v letu, ko se vrstijo sprevodi maškar in razni plesi. Prvotno so bili maskirani liki utelešenje nadnaravnih sil,

Vir: http://www.bio-sad.si/

Vir: http://www.bio-sad.si/

predstavljali so duhove rajnih. Ljudje so menili, da odganjajo zimo in zle sile, povezane z njo. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdarovati. Najpogostejše darilo je denar, ponekod pa dajejo tudi krofe, saj v Sloveniji ne mine pust brez njih. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino. Star pregovor pravi: Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo,bo repa debela!

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je kljub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju. Od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Vir: http://www.skavt.net/

Vir: http://www.skavt.net/

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«.

Ljudski pregovori ob pustu

»Če ima ob pustu sonce moč, mrzla bo velika noč.«

»Kdor se za pusta ne naje, bo celo leto stradal!«

»Pust hrust mastnih ust!«