| Avtor:

S pravilnim gnojenjem do boljše kakovosti tal in okolja

Ljubljana – Pomlad je čas gnojenja, namen le-ga pa vrniti tlom tista hranila, ki so jih izgubila, ko smo v jeseni pobrali pridelke in zagotoviti zadostno zalogo hranil za novo letino, ki je predpogoj za doseganje kakovostnih pridelkov. S pravilno rabo gnojil tako dosegamo večjo rodovitnost zemlje in hkrati skrbimo za okolje.

V Sloveniji in tudi evropskem prostoru je gnojenje urejeno z Direktivo Sveta o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov. Direktiva je obvezujoča, zato morajo države članice vsaka štiri leta Komisiji pripraviti poročilo, v katerem morajo poročati o stanju površinskih in podzemnih voda in ostalih omejitvah.

Vir: bodieko.si

Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov, je Slovenija sprejela odločitev, da se bodo ukrepi za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov izvajali na kmetijskih zemljiščih na celotnem ozemlju Slovenije.

Z nitratno uredbo so tako določene mejne vrednosti vnosa dušika iz živilskih gnojil, ki ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva, dodatna omejitev pa določa, da letni vnos organskih gnojil na posamezno enoto ne sme presegati 250 kg N/ha.

Največjo učinkovitost delovanja dušika v gnojilih dosežemo s pravilno tehniko gnojenja, ustreznim odmerkom in pravim časom uporabe. Rastline je namreč treba gnojiti z dušikom takrat, ko ga potrebujejo. Izjema je hlevski gnoj. Po podatkih kmetijskega inštituta zadnja leta s dušikom ravnamo veliko bolj racionalno, prilagojeno potrebam rastlin, stanju v tleh in naravnim danostim.

Omejeno pa je tudi gnojenje, saj rastline ne smemo gnojiti, ko se temperature spustijo pod 5 stopinj Celzija. Od 15. novembra do 15. februarja je zato v celoti prepovedana raba tekočih živilskih gnojil, kot so gnojevka, gnojnica, ostanek proizvodnje bioplina in druga organska gnojila, če so v tekočem stanju. V mediteranskem podnebju so te prepovedi krajše, in sicer od 1. decembra do 31. januarja  Gnojiti je prepovedano, če je zemljišče poplavljeno, zamrznjeno, nasičeno z vodo ali je na njem sneg.

Kmetijski inštitut je v zadnjih letih izvedel raziskavo kontrole rodovitnosti tal v Sloveniji in ugotovil, da so intenzivni trajni nasadi na primer vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki ter njive z vrtnarskim kolobarjem s hranili najbolje, pogosto celo preveč založene.

Inšpektorji največ prijav dobijo glede gnojenja pozimi in smradu. Največjo težavo predstavlja urejenost skladiščih kapacitet za živilska gnojila, saj je število majhnih kmetij v Sloveniji zelo veliko.

Prispevek: Anja Vlaj

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje