| Avtor:

Škotsko govedo na Goričkem

Zadnja leta se je na Goričkem začelo širiti govedo, ki je dolgodlakavo, z dolgimi rogovi, se dobro prilagaja terenu in vremenskim pogojem, obenem pa je nezahtevno za vzgojo, ki jo lahko gojimo podobno kot divjad. Govorimo o škotskem višavskem govedu, ki lahko odlično nadomesti trud človeške roke na strmem predelu, hkrati pa preprečuje zaraščanje pokrajine in s tem siromašenje biodiverzitete.

Tokrat smo obiskali družino Gjergjek v Serdici, ki se že štiri leta ukvarja z vzgojo škotskega goveda. Temu delu je še posebej predan Robi Gjergjek, diplomirani inženir kmetijstva, velik ljubitelj tako živalskega kot rastlinskega sveta na Goričkem, ki nam je zaupal veliko koristnih informacij v zvezi z vzgojo škotskega goveda.

Sodeč po imenu izhaja škotsko govedo iz Škotske. Kaj lahko poveste o izvoru tega goveda?

Prvotno je govedo naseljevalo hladna hribovita območja Škotskega višavja, kasneje pa so jo naselili po vsej Evropi. Ker je pasma zelo prilagodljiva na vremenske pogoje, se je zelo udomačila povsod, kamor je bila naseljena. Še posebej ji ugajajo nekoliko hladnejši pogoji, saj jim zaradi dolge dlake mraz ne more do živega. Močno je zastopana v Alpah (Avstrija, Švica) in drugod po Evropskih planinah. Dobro se je udomačila tudi na bolj ravnem terenu.

Po čem prepoznamo to pasmo?

Škotsko višavsko oz. višinsko govedo je znano po tem, da ima prvoten naravni videz z rjavo dlako in dolgimi rogovi. Možne barve dlake so rjavordeča, črna, rjava, svetlo rjava, bela ali pa lisasta. Dlaka je dvoplastna – iz puhaste podlanke in debele nadlanke. Lahko je ravna ali pa kodrasta. Pri nas na Goričkem je možno videti večinoma rjavo ali pa črno pasmo ter njene vmesne potomce.

Glava pri teh govedih je kratka in široka, na kateri se nahajajo veliki rogovi, ki so lahko zaviti navzgor ali pa naprej. Zanimivo je, da jim s starostjo dlaka prekrije oči, vendar s tem nič manj ne vidijo. Telo je majhno, krepko s plečno višino okoli 125 cm.

Odrasle živali ne presegajo teže navadne simentalke. Krave v povprečju tehtajo od 450 pa nekje do 650 kg, medtem ko lahko biki tehtajo tudi do 900 kg. Živali odraščajo počasi in zelo dobro izkoriščajo krmo, ki jim je dana. Znane so po tem, da lahko poleti nagonsko varčujejo s krmo, če te ni dovolj. Najraje imajo svežo travo na pašniku. Pozimi, ko pa trave ni dovolj, pa se zadovoljijo s suho mrvo.

Pravite, da je pasma nezahtevna. Torej se lahko goved vzgaja na prostem?

Živali so celo leto na pašniku, tudi pozimi, ko hrane na njem ni. Imajo prost vstop v hlev. V njega najraje pridejo v času krmljenja in v času največje vročine, ko iščejo senco in hlad. Dobro je, da se na pašniku nahaja nekaj sence v obliki velikega drevesa ali pa nekaj gozda, kamor se lahko v večji vročini zatečejo. Če pa ni zgoraj omenjenega, je dobro, če je na pašniku kakšna koliba ali staja, vendar mora biti vse skupaj trdno, saj se goveda zelo rada čohajo. Na pašniku lahko opazite, da so debla zaradi čohanja zelo gladka. Pri nas imajo živali vsakodnevno svežo vodo, ki jim je vedno na voljo.

Kako je s telitvijo?

Krave telijo enkrat na leto oz. je doba med telitvama pri prosti reji nekje 400 dni. Telijo lahko v vsakem letnem času, tudi v največjem mrazu. Porodi so lahki, brez komplikacij, tele pa stoji že po kakšni uri. Prvo tele, ki se je skotilo pri nas, je bilo skoteno v decembru leta 2008 in to zunaj. Teleta ob skotitvi tehtajo okrog 25 kg, imajo pa krajšo dlako od starejših krav. Doma gojimo krave dojilje z naravnim pripustom. V čredi je en črni bik, štiri krave in šest teličk. Paziti moramo, da se živali ne parijo v sorodstvu, saj lahko s tem tvegamo bolezni in genske napake, živali pa s tem postanejo manj odporne.

Živali se zdijo zelo mirne. Se po karakterju razlikujejo od drugih pasem?

Škotsko višavsko govedo je znano po tem, da ima umirjen karakter, matere pa imajo zelo močan materinski nagon in lahko, dokler je tele še majhno, napadejo celo lastnika, če se preveč približa. Ob skotitvi čustvuje celotna čreda.

Danes veliko slišimo o ekološkem kmetijstvu. Gre tudi vaša kmetija v to smer?

Živali redimo po ekološkem načelu, kjer ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov, le svežo in suho krmo. Pašnik imamo pregrajen s petimi čredinkami. Ko živali v eni čredinki pojedo travo, jih prepustimo v drugo. V letu se lahko čreda nahaja do štirikrat v eni čredinki. Najmanjšo čredinko na bregu pa uporabljamo za čez zimo. Pašnik je ograjen s tremi žicami, varuje pa ga električni pastir. Velikost pašnika se iz leta v leto spreminja in je odvisen od razpoložljive hrane. Trenutno je velik tri hektarje in 25 arov.

Ker se kmetija preusmerja v ekološko kmetijstvo, je dobro, da se nekaj gnoja »pridela« doma. Živali so pozimi v hlevu, kjer jim dajemo krmo. Najslabša krma, ki jo goved ne poje, pa se uporabi za steljo in s tem za gnoj.

Zakaj ste se odločili prav za škotsko govedo?

Zaradi hribovite lege in zaradi nezahtevnosti živali. Ker imamo travnike na terenu, kjer naklon presega tudi 35 stopinj, je strojno spravilo skoraj nemogoče. Travnik se je nekaj let že zaraščal in videti je bilo, da bo za nekaj let prerasel v gozd. Sklenili smo, da ga ogradimo z žico in električnim pastirjem, kamor smo spustili živali. Po premisleku smo ugotovili, da je najbolje, če gojimo krave dojilje, saj se je na Goričkem že od nekdaj paslo govedo in ne ovce in koze. Govedo ne uničuje travne ruše, kvečjemu jo izboljšuje, saj pase vse povprek.

Kdaj ste začeli z vzgojo škotskega goveda?

Škotsko višinsko govedo smo začeli gojiti 20. julija 2008, ko smo v Avstriji v bližini Stradna kupili brejo kravo s teličko. Nekaj mesecev pozneje smo še dokupili bika iz Slovenskih goric, ki je zaplodil štiri teličke in enega bikca. Ker se živali ne smejo pariti v sorodstvu smo v začetku leta 2011 zamenjali bika in dokupili črnega bika od kmetije Rengeo. Doma vzgojenega bika smo zaradi sorodstva morali prodati. Trenutno se pase 11 živali. Čredo mislimo povečati do največ 14 živali, kolikor dopušča GVŽ. Do zdaj se je na kmetiji skotilo osem teličk in en bikec.

Se reja škotskega goveda splača?

O tem trenutno ne premišljujemo, ampak vlagamo v vzgojo črede. Manjši prihodek je bil le pri prodaji bika in bikca. Če kdo želi začeti z vzgojo lastne črede, pa mora imeti sredstva za nakup kolov, žice in električnega pastirja. Računati pa mora seveda s tem, da ne bo imel dohodka od prodaje še najmanj dve leti. Kasneje lahko pričakuje dohodke od prodaje živih živali ali mesa.

In pogled v prihodnost?

V prihodnosti mislimo zgraditi prostor za razkosavanje mesa, tako da bi prodajali sveže ekološko meso kar na domu. Če se bodo ponudile možnosti, pa bi dokupili še kakšno parcelo, kjer bi pridelali suho krmo.

Za na konec še morda kakšen nasvet tistim, ki bi se želeli preskusiti v vzreji škotskega goveda?

Vse, ki vas zanima reja škotskega goveda, ste vabljeni, da se oglasite pri nas. Na Goričkem je preveč dobre zemlje, ki bi se zarasla in s tem izgubila. Obenem lahko ohranite visokodebelne sadovnjake, ki nudijo senco živini in s tem prihranite čas, ki bi ga potrebovali za košnjo pod drevesi. Če le-teh nimate, pa je dobra tudi gozdna senca.

Foto: D. Š. in T. M.