| Avtor:

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Dan slovenske kulture ni in ne bi smel biti samo Prešernov dan. Slovensko kulturo soustvarjamo vsi Slovenci, tudi rojaki po svetu. Soustvarjali so jo naši predniki in jo bodo naši zanamci. Prešernova Zdravljica je dragulj med simboli slovenstva. Sedma kitica Zdravjlice, ki je slovenska himna, sporoča več, kot bi si vsakdanja ozkogledost dovolila.

 

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat dan,

ko, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

ko rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

 

Prešeren je bil s svojimi mislimi daleč pred sorojaki. Danes ni nič drugače. Ne samo da nekateri vplivni ljudje niso nikoli prebirali Prešerna, ampak ga tudi v prihodnje ne nameravajo. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa ustvarjamo skupno in boljšo prihodnost. Na način, da se za svoje plemenite cilje borimo in jih na svojih življenjskih poteh vselej zastopamo. Državnih predstavnikov so polna usta kulture in blaginje, slovenska družba pa kaže drugačno, če ne celo nasprotno sliko.

 

Odgovornost je na tistih, ki imajo v rokah moč, da zasučejo ladjo v pravo smer. Na tistih, ki moči nimajo, je odgovornost, da nikoli ne obupajo in da si z delom, izobraževanjem in plemenitimi dejanji ter seveda s kritičnim očesom do odločujočih v državi, moč izborijo.

 

Vsak lahko naredi korak bliže k dobremu dejanju in z vsakim korakom oplemeniti svoj karakter, pridobi pogum in samozavest. Kako bomo Slovenci gradili na slovenstvu, če se v njem ne počutimo dobro?

 

Slovenska kultura je bogata. In naša. Pod besedo kultura bi morali razumeti sadove našega ustvarjanja, tako dobrega kot slabega. Način življenja mora voditi k pozitivnemu ustvarjanju, saj se le na ta način lahko človekovo okolje nenehno izboljšuje. Vsi smo odgovorni za živost skupne kulture. 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik pa ni le praznik. Je tudi opomnik in opomin.