| Avtor:

Sneg in snežinke

Vse snežinke so simetrične in imajo šest krakov, a niti dve nista popolnoma enaki. Če je snežink zelo veliko dobimo sneg.

Vir: en.wikipedia.org

Ledeni kristali nastajajo ko temperatura pade pod 0°C in je zrak zasičen z vodno paro. Takrat namreč vodna para preide v trdno stanje (sublimira). Ob pravilni sublimaciji ledeni kristali dobijo pravilno obliko in se ob padanju spajajo (njihova struktura je bolj zapletena pri nižjih temperaturah in višji vlažnosti). Tako nastanejo snežinke različnih velikosti in oblik.

Poznamo kar nekaj shem klasifikacije naravnih snežnih kristalov in ostalih zamrznjenih padavin. Vse vsebujejo osnovni obliki ploščato in stolpičasto. Klasifikacije so do neke mere poljubne, saj je presoja v katero kategorijo kristal razvrstiti v veliki meri individualna, a so kljub temu uporabne, saj omogočajo lažjo komunikacijo med opazovalci.

Vir: vintageprintable.com

Najbolj je  razširjena klasifikacija Mednarodne komisije za sneg in led, ki je nastala leta 1951. Shema predlaga sedem glavnih oblik snežnih kristalov: ploščati, zvezdasti kristali, stolpičasti, igličasti, prostorski dendriti, stolpci s krajci in nepravilne oblike ter tri dodatne zvrsti zamrznjenih padavin: mehka toča, sodra in toča. Poznamo še klasifikacijo Nagaye, ki je glavnih sedem oblik razdelil na 41 individualnih morfoloških tipov. Leta 1966 pa sta Magono in Lee snežne kristale razvrstila v kar 80 morfoloških razredov.

Sneg prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu, saj omogoča razne zimske športe.

Pomemben je tudi za rastline, saj jih snežna odeja varuje pred zmrzaljo in prst oskrbuje z vlago.