| Avtor:

Sprejem za prvega Prekmurca z najboljšo uvrstitvijo na olimpijskih igrah

BODONCI – V Bodoncih so pripravili sprejem za Boštjana Mačka, goričkega olimpijca, ki je v trapu na olimpijskih igrah v Londonu zasedel 7. mesto. Bodončani so po polnoči svojega vaščana Boštjana Mačka, prvega Prekmurca z najboljšo uvrstitvijo na olimpijskih igrah, pričakali v velikem številu na dvorišču domačije Mačkovih.

Boštjanu Mačku je finale, v katerem se je pomerila le šesterica najboljših, ušel za eno točko. Od 125 glinastih golobov je Maček zadel 121. Maček, ki se s tem športom ukvarja že 23 let,  se je na olimpijskih igrah pomeril prvič in jih zaključil z odliko. Pred samim odhodom v London je povedal, da pričakuje uvrstitev okrog 15. mesta. Dosegel pa je še boljše – 7. mesto. S tem rezultatom je izpolnil svoja pričakovanja. Da mu izkušenj ne manjka je dokazal že z zlato kolajno na sredozemskih igrah leta 2009 v Pescari in bronasto kolajno na lanskem evropskem prvenstvu v Beogradu.

Ob številnih transparentih, ognjemetu, priložnostih darilih in torti so Boštjana prisrčno pozdravili številni domačini, pri čemer ni manjkalo tudi solz v očeh. Prišli so tudi predstavniki puconske občine, športne zveze, lovske družine in drugi, ki so želeli čestitati svojemu športnemu junaku.

Boštjan za sprejem ni vedel, zato je bilo presenečenje toliko večje. »Mislim, da Rajmond nima toliko zvestih navijačev, kot jaz,« je vsem zbranim ponosno dejal bodonski junak. Čeprav ostaja grenak priokus, da se mu je finale – boj za kolajne izmuznil zaradi enega goloba, ga letošnji uspeh v Londonu spodbuja, da se bo še z večjim elanom lotil priprav na naslednje olimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Riu de Janeiru. Pri trapu, streljanju na glinaste golobe, starost ni ovira, kot pri drugih disciplinah.

In kako zgleda Boštjanov vsakdanjik?

V službo gre ob treh zjutraj, dela do 11. ure, nato pa se odpravi na trening na domače strelišče v Rakičan ali pa v Pragersko. Na treningu je do 17 h. Ko pride domov, postori še kaj okrog hiše, preostali čas pa ostane za otroka in ženo. Maček pravi, da je služba na prvem mestu, streljanje na glinaste golobe pa hobi in strošek. Z rezultati so prišli tudi pokrovitelji, ki mu pomagajo pri gojenju hobija. »To je moj hobi in velik strošek. Zdaj je lažje, pokrovitelji mi pomagajo, pred desetimi leti je bilo čisto drugače. Zdaj sem podpisal pogodbo z dobaviteljem orožja in nabojev, tako da bo lažje,« je povedal bodonski junak.

»Za letos sem nastope končal. Dobil sem še povabilo za finale svetovnega pokala na Pragerskem septembra, nato pa sledi nekaj premora. Mogoče bom streljal še na kakšni veliki nagradi, a moram čim prej nazaj na delovno mesto. Služba me čaka in zelo sem zadovoljen, da so mi omogočili, da sem bil dva meseca prost za treninge,« je povedal slovenski strelec v trapu Boštjan Maček.

Začetki strelske poti

Za strelstvo ga je, tako kot sestro Jasmino, navdušil oče, ki je tudi sam strelec na glinaste golobe. Takrat, ko je začel Boštjan, je bilo strelstvo med mladimi manj priljubljeno in so se mladi za to odločali okrog 17. leta. Tudi sam je takrat začel. »Spomnim se, ko sem prvič začel sem zadel devet od desetih golobov, potem pa nekaj časa več takega dosežka nisem dosegel ampak upanja nisem izgubil. To se še danes vidi, da je bilo pravilno, da sem vztrajal. Vzornika nisem imel. Moj prvi veliki cilj je bil, da zmagam na državnem prvenstvu in to mi je prvič uspelo leta 1996. Ko sem to dosegel, sem si moral postaviti nove cilje in iz leta v leto so bili vse višji. Tako, da sem letos dočakal svoj sanjski cilj, uvrstitev na olimpijske igre,« je povedal štiridesetletni strelec na glinaste golobe.

Strelska tradicija v družini Maček se nadaljuje. Mnogim otrokom je najljubša igrača žoga, Mačkova sinova Lan in Rene pa v roke najraje primeta puško. Boštjan je ponosno povedal, da je sin v primerjavi z očetom že na prvi tekmi v karieri zadel več golobov.

Foto: Melani Mörec