| Avtor:

Sprememba zakonodaje na kmetijskem področju

Ljubljana – Včeraj je potekala novinarska konferenca ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča, na kateri je predstavil spremembe in dopolnitve zakonov s področja kmetijstva. Do sprememb in dopolnitev zakonov je prišlo v okviru aktivnosti za dvig gospodarstva v Sloveniji. Sprejete so bili spremembe treh zakonov, in sicer Zakon o kmetijstvu, Zakon o vodah in Zakon o varstvu okolja.

Glavne spremembe Zakona o kmetijstvu naj bi odpravljale pomanjkljivosti. Tako bodo upravičenci sedaj za vsa plačila ukrepov kmetijske politike uporabljali le en transakcijski račun, kar naj bi bilo bolj pregledno. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja bo lahko stranki odpravila odločbo in izdala novo v roku enega leta. Prepoved kandidiranja za ukrepe se je skrajšala s pet na dve leti. Prav tako pa bodo z ukrepi zniževali  sankcije neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev. Upravičenci z dolgom bodo lahko le-tega odplačevali na obroke.

Novosti Zakona o vodah

Sprememba Zakona o vodah pa prinaša novost, da se bo vodno dovoljenje s pridobitvijo lastninske pravice avtomatsko preneslo na novega lastnika. Po novem lahko vlada s predpisom opredeli vrste rabe, za katere ne bo treba pridobiti vodne pravice, ampak bo treba rabo le registrirati. Tu gre za vrste in količine rabe vode, ki nimajo vpliva na vodni režim in na vodno stanje. Opredelila se bo tudi obveznost izplačila nadomestil na področju vodovarstvenih območij.

Podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj

Sprememba Zakona o varstvu okolja prinaša podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj, in sicer s pet na deset let. Urejen bo tudi javni sektor na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Predlog Zakona o kmetijskih zemljiščih je tak, da se odškodnina odmeri od tlorisne površine kmetijske rabe in ne od celotne površine zemljiške parcele, na kateri je predvidena gradnja objekta, kot je veljalo doslej. Kot tlorisna površina kmetijske rabe se šteje površina objekta, ki leži na zemljišču, ki je po dejanski rabi njiva, vrt, travniška površina, trajni nasad in druga kmetijska površina. Odškodnina se bo izračunala kot zmnožek tlorisne površine kmetijske rabe in faktorja A. Ta pa je odvisen od bonitete zemljišča in vrste objekta. Faktor A za gradnjo objektov transportne infrastrukture in drugih gradbenih objektov znaša med ena in pet evrov na kvadratni meter tlorisne površine kmetijske rabe.

VIR: http://www.vlada.si/si/medijsko_sredisce/video/video/article/novinarska_konferenca_ministrstva_za_kmetijstvo_in_okolje_24811/

Foto: Ines Baler