| Avtor:

Stare slovenske legende — Kurent in Slovenci

Slovenci imamo izredno bogato ljudsko izročilo v katerem lahko razberemo pomembne etične in moralne nauke, ki imajo zagotovo močan vpliv na oblikovanje vseslovenskega narodnega značaja ter zavesti. Imeli so ga v preteklosti, imajo ga v sedanjosti in ga vsekakor lahko imajo tudi v prihodnosti, če le bodo naši rojaki z legendami ustrezno seznanjeni. K temu pa lahko dandanes pripomoremo vsi, kljub temu, da se naši otroci in vnuki o tem še vedno (!) ne učijo v naših šolah. Bogastvo slovenskega pripovednega izročila je namreč neizmerno in je stoletja prehajalo iz roda v rod ter se ohranilo vse do današnjih dni. Gre za skupno bogastvo preprostega človeka, ki je last vseh preprostih ljudi, naših prednikov.

Slovenci premoremo več legend, ki se nanašajo na najstarejšo zgodovinsko dobo – na nastanek sveta in prazgodovino. Temu obdobju pripadajo bajke, kot so “Začetek sveta”, “Drava, Sava, Soča” in “Kurent in Slovenci”. Zanimive so zlasti zato, ker je v njih “spomin” na same začetke nastanka našega planeta, pa tja do velikega potopa oziroma Noetove dobe, obenem pa se že pri njih pojavlja naše narodno ime Slovenci. Seveda je ime Slovenci, v bajke prišlo kasneje, toda konkretno kdaj, je nemogoče reči. Vsekakor že samo dejstvo prisotnosti imena Slovenci v teh bajkah kaže na obstoj tako narodne ali rodovne zavesti, kot tudi zgodovinske zavesti. V nasprotnem primeru Kurent ob velikem potopu ne bi rešil prav Slovenca. Zanimivo je, da je Kurent ali Korant znan kot božanstvo in zaščitnik oziroma deželni bog stare Panonije. Dejansko je torej povezan tudi z današnjim slovenskim ozemljem (Prekmurjem in Prlekijo – ostankom ostanka starodavne panonske Slovenije) in v tem smislu posredno podpira Slovensko staroselsko teorijo.kurent_in_slovenci

Tokrat vam zato predstavljamo prav legendo z naslovom Kurent in Slovenci. Vsebina te legende tesno povezuje današnje Slovence z našimi predniki v obdobju okrog 7.000 let pred našim štetjem (nekatere raziskave ugotavljajo, da gre dejansko celo za obdobje okrog 11.000-13.000 let pred našim štetjem). V njej sta uporabljena oba naša izvirna etnonima Slovenci in Sloveni, eno izmed slovenskih staroverskih božanstev – Kurent, ter dve Slovencem sveti zelišči – trta in ajda. Poleg tega so v legendi omenjeni tudi Jadransko morje, kraj Prosek na Krasu, dežela Krajnska ter nje prebivalci Krajnci in pa navedba, da je sedanji pust spominski dan starega Kurenta.

Oglejmo si torej celotno staro legendo Kurent in Slovenci:

Stari Slovenci so mislili, dokler so še malikovali, da je bil v začetku sveta presrečni vek, da je rasel kruh na drevju in da je bilo klasje pšenično pol sežnja dolgo. Srečni ljudje so bili sprva dobri, pa kmalu so se pokvarili in postali hudobni. Tedaj so sklenili bogovi svet pokončati. Silno je počelo deževati in zemljo je pa visoko zalila voda. Vsi ljudje so poginili, samo štirje so se rešili, da niso bili pokončani v strašni povodnji.

O treh povest molči; kako se je pa četrti otel strašni povodnji, se ve. Bila je namreč na visokem hribu vinska trta, ki se je z vršičem dotikala neba. Prijel se je četrti te trte in začel plezati v višino. Kurent, pri starih Slovenih jako spoštovan bog, to vidi in se močno razveseli, da mož išče pomoči na drevesu, njemu posvečenem, in se usmili revnega človeka. Brzo je jela voda odtekati, zemlja pa se je vse bolj sušila. Rešeni človek je moral Kurentu, svojemu rešitelju, obljubiti zase in svoje potomce, da bo vedno ljubil dve njemu sveti zelišči in rad užival njun sad. To sta bili vinska trta in pa ajda. Rešeni človek vzame v eno roko trto, v drugo pa ajdino steblo in se poda po širokem svetu iskat stanovanja. Na bregovih Jadranskega morja se ustanovi. Od vinske trte, ki jo je nosil v roki, odseče šibo in jo vtakne z vso močjo v zemljo. In res je še dandanašnji v Proseku zelo dobro vino. Tudi ajdo je vsejal. Njegovi sinovi so se razširili po Krajnskem in še zdaj se živijo Krajnci večidel od ajde in čislajo vino in se s hvaležnostjo spominjajo Kurenta, starega svojega dobrotnika. Štirje, povodnji oteti ljudje, so se razdelili v štiri dele sveta in zopet napolnili zemljo.

Mali Kurent je bil v veliki časti pri starih Slovenih; sedanji pust je spominski dan starega Kurenta. Posvečen mu je bil torek.

Vir: ŠIŠKO, A.: Slovenske legende in znamenja, Ljubljana : Založba Amalietti & Amalietti, 2011, str. 73-74