Tilen Jurkovič: Goričko skozi objektiv

Tilen Jurkovič, dijak murskosoboške gimnazije, bo septembra napolnil 17 let. Prihaja iz Kupšincev, a se večkrat odpravi na Goričko, kjer ima sorodnike in kjer vedno najde prostor za oddih in navdih. Goričke naravne lepote in posebnosti zajema v svoj fotografski objektiv. Njegove fotografije prikazujejo drobce iz svojevrstnega življenja na Goričkem. Odlične fotografije so bile seveda tudi nagrajene, mladi fotograf pa je šele na začetku svoje fotografske poti.

Tilen, oglejva si tvoje fotografske začetke. Od kdaj te zanima fotografiranje?

Niti ne tako dolgo. S fotografijo sem se začel ukvarjati, ko sem bil star 15 let, takrat me je za fotografijo navdušil moj prijatelj Jožek, ki ima tudi zrcalnorefleksni fotoaparat.

Torej si moral svojo kreativnost prej izražati drugače. Katerim hobijem si posvečal čas pred fotografijo in kaj te je pripeljalo do nje?

Hobi, ki je vreden omembe, je to, da sem pred nekaj meseci začel redno trenirati namizni tenis, pred tem sem se ukvarjal z veliko športi, kot so karate, judo, strelstvo in aeromodelarstvo. Pri teh hobijih mi je vedno manjkala nekakšna strast, ki bi me spodbujala k boljšim uspehom in dosežkom. Čisto drugače pa je s fotografiranjem. Kadar fotografiram, čutim energijo, ki me žene naprej in mi daje veselje do fotografiranja, brez katerega je težko napredovati.

Nisi z Goričkega, a te gorički motivi vseeno privlačijo. Kako dojemaš Goričko? Kaj lahko nudi fotografu?

Mislim, da je Goričko ena najlepših pokrajin naše države in jo je treba tudi tako vrednotiti. Meni osebno je Goričko lepa pokrajina, najdejo se tudi zelo lepa območja na Goričkem, ki jih z veseljem fotografiram. Prav vesel sem, da je Goričko poimenovano kot Krajinski park Goričko, saj tako tudi ščitijo vso floro in favno, brez katere Goričko ne bi bilo Goričko.

Svoje fotografije si dal tudi strokovno oceniti in pri tem zmagal. Kako močno te motivirajo natečaji? Kakšno težo oziroma pomen jim daješ?

Na ta natečaj, ki poteka v Krajinskem parku Goričko sem zelo ponosen, ker se odgovorne osebe, ki pripravljajo ta natečaj, zares potrudijo in naredijo ta natečaj fantastičen. Na tem natečaju sem dvakrat osvojil prvo mesto in sem zelo ponosen na to. Zdaj sem tudi najmlajši zmagovalec tega natečaja v kategoriji odrasli, in to mi vliva še dodatno voljo za razvijanje mojih fotografskih sposobnosti Morda pa ravno zaradi teh zmag dajem prevelik pomen takim natečajem, saj se s tem ne more določiti, kakšne so moje sposobnosti oziroma kako sem talentiran.

Kako poteka ta natečaj?

Ta natečaj poteka že devet let, vsako leto je druga tema, pred dvema letoma sem tudi sodeloval in zmagal. Prireditelji zahtevajo, da mora biti fotografija na temo, ki jo določijo, kako si pa fotograf to temo razlaga, pa je njegova izbira. Fotografija je lahko barvna ali črno-bela. Na natečaju sta dve starostni kategoriji, to sta osnovnošolci ter mladostniki/odrasli. Ponavadi se tema natečaja objavi okoli februarja ali marca in potem imamo fotografi čas, da pošljemo slike do prvega junija. Pošljemo lahko največ pet slik, sodelujejo pa lahko vsi, ki se ukvarjajo s fotografijo tako profesionalno kot amatersko. Ocenjevalec natečaja je Tomo Jeseničnik, profesionalni slovenski fotograf, ki se večinoma ukvarja s kulinarično fotografijo, včasih pa tudi s pokrajinsko forografijo in portreti.

Fotografiranje se zelo hitro spreminja. Postalo je širše dostopno in dobre fotografije lahko naredimo tudi s telefoni. Vemo, da ostajajo zrcalnorefleksni aparati pojem kakovosti, so pa dražji, sploh zmoglivejši. Verjetno nisi začel fotografirati z drago opremo?

Strinjam se, da se zaradi razvoja tehnologije vse bolj obračamo k bolj kompaktnim stvarem in dajemo prednost kameri pametnega telefona, namesto da bi uporabljali navaden fotoaparat. Mislim, da se kamere pametnih telefonov lahko kosajo s kompaktnimi fotoaparati ali pa mogoče z brezzrcalnimi kamerami, vseeno pa mislim, da so zrcalnorefleksni aparati boljši, predvsem takrat, ko govorimo o dražjih izvedbah. Sicer pa lahko tudi s pametnim telefonom naredimo izjemno dobre slike. Skozi zgodovino fotografije smo se ljudje pač navadili, da zrcalnorefleksne aparate povezujemo s profesionalci.

Kako se vidiš v prihodnje? Kaj te privlači? 

V prihodnje upam, da se bom lahko še bolj posvetil fotografiranju in upam na še boljše rezultate na večjih natečajih. Bolj kot pokrajinska fotografija me fascinirajo portreti in dejstvo, da lahko ujamem zgodbo neke osebe samo v eni fotografiji. Moja trenutna želja je, da bi se lahko po končani srednji šoli in študiju začel profesionalno ukvarjati s fotografiranjem in da bi lahko potoval po svetu in fotografiral ljudi in njihove kulture. Mogoče bi lahko delal za National Geographic, kar bi mi še dodatno odprlo vrata v svet in uresničilo željo, da bi potoval po svetu in fotografiral.

Kako tvoj mlajši brat gleda na tvoj hobi? Ga zanima?

Moj mlajši brat nima posebnih želj glede fotografiranja, poskušam pa ga navdušiti, ker mislim, da je to zelo lep hobi. Letos je prvič sodeloval na istem natečaju kot jaz. Bil je tudi najmlajši fotograf v kategoriji osnovnošolci, tako da mislim, da se je tudi on rahlo navdušil za fotografiranje.

Želim ti veliko uspeha v fotografiji še v prihodnje in upam, da bomo videli še veliko tvojih uspešnih fotografij, tudi z Goričkega.

Hvala.

Foto: Tilen Jurkovič, Dejan Šinko