Valentinovo
Danes nekateri praznujejo valentinovo oziroma praznik svetega Valentina. Ta praznik se je začel praznovati v rimskokatoliški cerkvi, saj je takrat predstavljal postni dan v čast svetemu Valentinu. Pomen kot ga poznamo dandanes pa je dobil v srednjem veku, ko se je razširila ideja o romantični ljubezni, in sicer v Franciji in Angliji, kjer so ta dan označevali kot »dan, ko se ptički ženijo«.
Slovenski pregovor pravi: “Sveti Valentin prinese ključ do korenin”. Nanaša se na to, da rastline po starem kmečkem koledarju okrog 14. februarja začnejo rasti. Obenem pa sveti Valentin naznanja tudi začetek pomladi. V preteklosti se je 14. februar praznoval tudi kot pričetek dela na poljih in v vinogradih. Slovenska enačiča praznika zaljubljencev je 12. marec, in sicer Gregorjevo.
Pogosto darilo za valentinovo so vrtnice, ki jih poznamo v najrazličnejših barvah. Rdeča vrtnica recimo sporoča ljubim te, pomeni pa tudi spoštovanje in pogum. Bele vrtnice imajo več pomenov, eni izmed njih so nedolžnost in čistost, tudi ponižnost, skrivnostnost in molčečnost. Oranžne vrtnic izražajo hrepenenje in navdušenje, rumene zadovoljstvo in radost, medtem ko rožnati odtenki vrtnic simbolizirajo nežnost, milino, hvaležnost in občudovanje.