| Avtor:

Velika noč

Velika noč velja za najpomembnejši in najstarejši krščanski praznik. Na ta dan je Jezus vstal od smrti, kar ponazarja največji čudež in temelj vere. Hkrati pa je velika noč tudi praznik spomina trpljenja Kristusa.

Vir: jesus-passion.com

Vir: jesus-passion.com

Veliko noč vsako leto obeležujemo prvo nedeljo po pomladni polni luni. Zjutraj se po župnijah odpravijo na vstajenjske procesije, za katere je tradicija nekoč narekovala, da naj se ljudje oblečejo v nova oblačila. Če pa pri hiši ni bilo dovolj denarja, pa naj so bile nove vsaj nogavice. Z veliko nočjo se konča 40-dnevni post, praznik pa ponazarja radost in veselje. Po izročilu sledi veliki noči 50-dnevni velikonočni čas, ki se zaključi z binkoštno nedeljo.

Blagoslov jedi

Po vrnitvi od svečane maše se družina po navadi zbere za mizo, na kateri so velikonočne jedi, ki so jih na veliko soboto nesli k blagoslovu oziroma žegnju. Nekoč je veljalo, da je morala velikonočne jedi k blagoslovu odnesti najstarejša, še neporočena hči. Velikonočna jedila imajo posebno simboliko.

Vir: pastir.si

Vir: pastir.si

Meso tako predstavlja Kristusovo telo, hren pa žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, zato so največkrat rdeče obarvana. Simbolizirajo pa tudi vstajenje, upanje, zavetje in varnost. Simboliko lahko ponazorimo s piščancem, ki stre lupino in vstopi v življenje. Potica, ki jo nekateri odnesejo k blagoslovu pa predstavlja trnovo krono.

Velikonočni ponedeljek

Velika noč je predvsem družinski praznik, zato naj bi se ljudje zadrževali doma. Drugače pa je na velikonočni ponedeljek, ki je tudi dela prost dan.  Namenjen je obiskom sorodnikov in prijateljev pa tudi izletom. Včasih je velikonočni ponedeljek predstavljal praznik mladine, ki je takrat obiskovala veselice, plese ter igrala različne šaljive igre s pirhi.

Danes pa si na ta dan po navadi izmenjujemo pirhe, ki predstavljajo ljubezen in prijateljstvo. Ta običaj so poznali že pogani.