
Veliki petek
Na veliki petek, na drugi dan velikonočnega tridnevja, obeležujemo spomin na Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Ta dan je tudi edini dan v letu, ko ni mašnih daritev, ampak potekajo le besedna bogoslužja.
Za veliki petek je zapovedan strogi post, zato se verniki odpovejo uživanju mesa. V cerkvah potekajo obredi, pri katerih se pripoveduje o izročilu velikega petka. Slednje je povezano s trpljenjem Jezusa, vse od sojenja pred Poncijem Pilatom do križanja na Kalvariji in smrti na križu. To opisuje tudi štirinajst postaj križevega pota, ki se berejo v postnem času. Po koncu obredov na veliki petek duhovniki hostije prenesejo v božji grob, kjer ostanejo do Jezusovega vstajenja na velikonočno jutro.
Stari pregovori, povezani z velikim petkom
Na veliki petek ne smemo obdelovati zemlje, ker bo sicer pridelek slab in bo nesreča pri hiši.
Drevje, ki ne rodi, bo bogato obrodilo, če ga na veliki petek, pred sončnim vzhodom, udarimo s sekiro po deblu in zagrozimo: »Če ne boš rodilo, boš posekano.«
Na veliki petek je treba šunke v dimu malo zanihati in saje v dimniku očistiti. Potem bo sreča pri hiši.
Če se na veliki petek ali soboto umijemo z vodo, v kateri so se kuhali pirhi, bomo lepi.
Če na veliki petek očistimo zelje in zlijemo nanj mrzlo vodo, nam bo zelje dolgo ostalo zdravo in čvrsto.