Vremenske in talne razmere na Goričkem v drugi in tretji dekadi julija

Julij je na Goričkem bil izredno negativen z vidika padavin, saj skorajda ni deževalo, razen nevihte na začetku druge dekade. V tretji dekadi smo doživeli drugi vročinski val, ko so se temperature dvignile do 38 °C. S tem je bilo tudi intenzivno izhlapevanje. Talni vodni rezervoar je izčrpan, rastlinje trpi sušo zaradi nedostopne vode. Najhuje je na travinju in koruzi, predvsem na vzhodnem delu Goričkega, kjer je zemlja bolj peščena. Setev strniščnih posevkov skorajda ni možna.

Povprečna temperatura zraka v drugi dekadi je bila 21 °C in je bila za  eno stopinjo višja od dolgoletnega povprečja, medtem ko je v tretji dekadi bila višja za pet stopinj Celzija. Ob koncu zadnje dekade je bil drugi vročinski val letos, ko so se temperature dvignile tudi do 38 °C. Vročinski val je prekinil močan veter ob koncu dekade, ki je naredil škodo predvsem na drevesih.

Padavin skorajda ni bilo, razen na začetku druge dekade, ko je na vzhodnem delu Goričkega ponekod padlo do 25 mm dežja v obliki neviht. V tretji dekadi ni bilo padavin. Skupno je v drugi dekadi padlo okrog 20 % padavin dolgoletnega povprečja, medtem ko v zadnji dekadi ni bilo padavin. Sončnega obsevanja je bilo za 40 % več kot povprečno.

V drugi dekadi je izhlapelo v povprečju 50 mm vode (pet milimetrov na dan), prav toliko vode je primanjkovalo ob koncu dekade, vodna bilanca je bila močno negativna. V tretji dekadi je izhlapelo okrog osem milimetrov vode na dan. V tej dekadi je primanjkovalo že okrog 70 mm vode, se pravi, da je bila vodna bilanca prav tako močno negativna. Poletna vodna bilanca je tako negativna. Primanjkljaji znašajo okrog 220 mm.

Rastline so zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur doživele sušni in vročinski stres. Na koruzi je opazno zvijanje listov, še posebno na peščenih tleh. Na bučah se ponekod, kjer primanjkuje listne mase, vidijo že sončni ožigi na plodovih. Izredno prizadeto je tudi travinje, saj zaradi suše in vročine trava ne raste ampak se zeleni del suši. Strniščnih dosevkov ni možno sejati. Suša se pozna tudi že na sadnem drevju in vinski trti, kjer so na sadežih vidne opekline. Koščičasto sadje prisilno dozoreva in je seveda zato manj kvalitetno.

Prva dekada avgusta se je začela že s tretjim vročinskim valom letos. Padavine bi naj bile ob koncu tedna. Pridelki bodo skromni ali jih ponekod sploh ne bo. Travinje dobesedno izgoreva, potoki se sušijo, zelo malo vode je v Veliki Krki in v Ledavi, vendar še ni tako dramatično, kot prejšnje leto, ko je Ledava ponekod presahnila. Pozornost treba usmeriti tudi na sršene in ose, ki se lahko letos pojavijo v velikem številu.

Prispevek: Robi Gjergjek