| Avtor:

Vremenske in talne razmere na Goričkem v maju

Vreme na Goričkem je bilo v maju izredno nestabilno s pogostimi padavinami in visokimi odkloni temperatur. Še najvišja temperatura je bila prav na prvi dan maja, ki pa vseeno ni presegla 30 °C. Padavin je bilo krepko čez 100 mm/m2, večino časa pa je pihal tudi veter, ki je dodatno sušil tla oziroma nižal temperature zraka.

Koruza
Vir: delo.si

V prvi dekadi so padavine dobro namočile tla, temperature pa so omogočile dobre pogoje za rast rastlin. Fenološki razvoj rastlin je v tem času nadoknadil in ob koncu dekade ni več zaostajal za dolgoletnim povprečjem. V tem času so vzklile že nekatere koruze in buče, ječmen je klasil, pšenica pa je bila tik pred klasenjem.

Proti koncu dekade je bilo zaradi vetra veliko izhlapevanja in zaradi tega so marsikje že opravili prvi odkos trave za silažo. Povprečne temperature so bile okrog 17 °C. Padavin je bilo okrog 60 mm/m2 in so bile v presežku 50 do 100 % od dolgoletnega povprečja. V tem času je bilo tudi manj sonca kot običajno. V povprečju je v tej dekadi izhlapelo do 35 mm oziroma 3,5 mm na dan. Dekadna vodna bilanca je bila povsod pozitivna. Vremenske razmere so bile optimalne za pojav glivičnih bolezni in škodljivcev. Močno so se namnožile nekatere uši.

V drugi dekadi je bilo bistveno manj padavin kot v prvi. To se je lepo videlo na površini kmetijskih tal, ki so se zaskorjila. Zelenjadnice je bilo potrebno namakat. Zaradi nizkih temperatur in spremenljivega vremena se skoraj nihče ni odločal za sušenje krme. Povprečna temperatura je bila podobna iz prve dekade, se pravi okrog 17 °C in je bila za 0,6 stopinje višja od dolgoletnega povprečja.

Vir: rastline.mojforum.si

Padlo je okrog 10 mm/m2 dežja, kar je za 50 % manj od dolgoletnega povprečja. Sonca je bilo okrog 90 ur, kar je 10 do 20 % več od dolgoletnega povprečja. Izhlapelo je okrog 40 mm vode/m2, kar je 4 mm na dan. Rastline, predvsem trave so latile in bile primerne za odkos.

Tisti, ki so kosili, so se odločili v začetku dekade, ko je bilo nekaj dni brez padavin in ob vetrovnem vremenu primerno za sušenje. Talni vodni rezervoar se je v tej dekadi izčrpal do nivoja težje dostopnosti, sploh za koruzo in buče, ki sta imela še plitvi koreninski sistem. V tem času so že sklasile pšenice, ki pa pomanjkanje vode zaradi globljega koreninskega sistema niso čutile, prav tako ne ostala žita in oljna ogrščica. Bolezni v tem času v večji meri niso ogrožale posevkov.

V zadnji dekadi maja so bile temperature razmeroma nizke v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Plohe so se pojavljale malone vsak dan. Za sušenje sena ni bilo primerno vreme, zato je večina travnikov še nepokošenih. V rasti zaostajajo toplotno občutljive poljščine kot so koruza, buče, plodovke in zelenjadnice.

Vir: loudmeyell.com

Povprečna dekadna temperatura je bila okrog 12 °C in je bila za tri stopinje pod dolgoletnim povprečjem. Posamezne dnevne temperature so le redko dosegle 20 °C. Padlo je čez 40 mm dežja na kvadratni meter. V času dežja pa so bile temperature izredno nizke za konec maja – okrog 10 °C. Odklon padavin je bil presežen za okrog 40 % v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Ker je bila večina dni oblačnih ali pa deževnih, posledično tudi ni bilo sonca, ki ga je bilo za polovico manj kot v dolgoletnem povprečju – okrog 40 ur.

Iz tal je izhlapelo približno 30 mm vode. Vodna bilanca je v tem času bila  uravnotežena. Talne temperature so vztrajale nad 10 °C, to pa je tudi mejna temperatura, kjer plodovke nehajo s fiziološkimi procesi.

Veliko težav imajo pridelovalci jagod, saj sadeži nimajo arome in neenakomerno dozorevajo. Ječmen zori, pšenice cvetijo in polnijo zrnje. Klasje je dobro nastavljeno, razen rži, ki ima krajše klasje od pričakovanih.

Vir: dominvrt.si

Oljna ogrščica zaradi presežne vode v tleh neenakomerno zori in ima krajše stroke. Tla so nekoliko bolj zbita kot je to običajno.

Kaj nam bo prinesel junij? Verjetno bo podoben maju, samo da bodo temperature nekoliko višje. Upajmo samo, da se vreme stabilizira.

Prispevek: Robi Gjergjek