Jože Kuhar
  | Avtor:

Vsak dan, ko pride iz službe, gre najprej pogledat čebele, šele nato ga vidijo domači

Jože Kuhar, mehanik, zaposlen v Muri, se s čebelarstvom ukvarja od leta 1980. Njegov panj obsega 160 družin, svojo dejavnost pa namerava širiti. Je dobitnik številnih priznanj, ob petkih pa poučuje čebelarski krožek v Bodoncih.

Kakšno količino medu pridelate?

Količina medu je zelo odvisna od letine. Včasih je več, včasih manj. V povprečju, bi lahko rekli do trideset kilogramov na čebeljo družino, če je dobra letina. Če je pa slaba, pa je lahko tudi blizu nule. Največ je bila nekje do sedem ton, najmanjša pa tam nekje dve in pol toni.

Kakšne vrste medu pridelujete?Jože Kuhar

Cvetlični, akacijev, kostanjev, hojin oziroma gozdni. To so te glavne sorte.

Imate tudi prodajalno medenih izdelkov?

Žena večkrat sodeluje na stojnicah z medom in izdelki iz čebeljega voska.

Se udeležujete kakšnih ocenjevanj oziroma tekmovanj? Katerih?

Tudi. Ocenjevanje v Murski Soboti od Čebelarske zveze društev Pomurja.

Ste prejeli kakšna priznanja? Katera?

Zlata in srebrna medalja pet do šest let nazaj. Prejel sem tudi priznanje Anton Janše 3. stopnje, ki mi je podelila čebelarska zveza Murska Sobota, priznanje Anton Janše 2. stopnje, ki mi ga je podelila Čebelarska zveza Slovenija in zlato Dajnkovo priznanje, ki ga prav tako podeljuje Čebelarska zveza Slovenije.

Se mogoče prijavljate na kakšne razpise? 

Trenutno ne, nameravam pa.

Dobivate kakšne subvencije? Koliko te znašajo?

Ja, za pomoč za zdravila. Mislim, da je nekako po čebelji družini. Točnega zneska ne vem povedati. V glavnem dobimo to od Republike za zdravila.

Lahko na kratko opišete postopek pridelave medu?

Med mora biti prvo kot prvo zrel. To pomeni, da mora biti vsaj ena tretjina medu v satju pokritega z voščenimi pokrovci. Takrat pravimo, da je med zrel. Takrat se lahko ob lepem vremenu čebele ometejo. Se da odpreti z vilicami ali noži in se da v točilo. Za to imamo posebna električna samoobračalna točila, da nam ni treba obračati, zdaj se že malo moderniziramo. Imamo osemsatno samoobračalno točilo. Med se nato precedi, da v sode. Večino ga prodamo za Medex. Bilo bi pa lepo, če bi ga čim več na drobno prodali, ker je razlika v ceni.

Je čebelarstvo pri vas družinska tradicija ali ste se s tem začeli ukvarjati vi?

Ne. Čebele sem imel že rad kot otrok. S tem sem se pa aktivno začel ukvarjati po odsluženem vojaškem roku. Prej pa je čebele imel v vasi le stric. In takrat sem se navdušil za to.

Kako skrbite za čebele in kako se pred njimi zaščitite vi?

Za njih skrbim tako, da jih grem pogledat. Vsak dan, ko pridem iz službe, jih grem najprej pogledat, pa potem na kosilo, preden me sploh domači vidijo. Drugače pa je treba skrbeti za njih vedno, ker morajo imeti stalni dotok hrane. Če je slabo vreme, jim moraš dati tisto kar one potrebujejo – hrano. Za jesen jih moraš pravilno nakrmiti, dovolj hrane, da čebele ne umrejo od lakote. Po navadi se ne zaščitim z ničemer, ko pa me piči od pet do deset pa še več čebel, takrat pa pravim, da se res moram zaščititi.

Kako je s čebelami pozimi?

Pozimi čebele mirujejo. Nekateri mislijo, da čebele pozimi spijo. Čebele ne spijo, pač pa mirujejo. Hladneje je bolj se stisnejo v gručo, ko pa postaja topleje, pa se gnezdo začne širiti.

Kako pa vplivajo podnebne spremembe na čebele in na med? (vročina, mraz)Jože Kuhar

Mraz na primer ni toliko škodljiv, kot pa vlaga v panju. Če je preveč zadelana družina, na primer ima preveč vlage, pa tudi prepih škoduje v panju. Sam mraz ne toliko. Vročina pa opažamo, takrat čebele izhajajo oziroma visijo zunaj. Če pride nevihta jih dosti umre. Če je vročina prevelika, čebele niso tako marljive.

Opažate v naravi upad ali porast čebel?

Čebelarstvo vidim, da vsako leto upada, ker ogromno škode naredi zajedavec Varoa. Varoa čebelarjem vsako zimo pomori ogromno čebel. Za enkrat nimam ne vem kakšnih problemov s tem. Vsako spomlad nekaj čebeljih družim prodam. Ampak je upad čebel.

Kako je s pogini čebel? Ste tudi vi utrpeli škodo?

Ravno to pravim. Za enkrat ne v kakšnih velikih količinah. Tako, da pomagam tudi drugim čebelarjem in pa prodajam.

Kaj vse po vašem mnenju vpliva na pogine?

Ja marsikaj. Pripravljati jih moraš že poleti. Ker, če prepozno začneš, tako s krmljenjem kot tudi z zdravljenjem, je po navadi pozno v jeseni že prepozno. Tako, da  prvo kot prvo je dovolj hrane in pravočasno krmljenje in pravočasno zdravljenje.

Dobite v primeru oškodovanja kakšna povratna sredstva s strani države?

Nekateri so že dobili, jaz še za enkrat ne. Imel sem že tudi delne pogine, ne pa tako katastrofalno kot drugi.

Kako je s pesticidi? Kakšen vpliv imajo na čebele?

Mislim da škodi. To vidim tudi, ko vidim mrtve čebele, čebele, ki poginjajo. Ampak za enkrat mi ni bilo kaj hujšega.

Kakšen je postopek pridobitve matic?

Zelo zanimiv. Ampak mora človek imeti čas. Ravno letos se odločam, da sem bom bolj intenzivno začel ukvarjati s tem poslom. Drugače pa matice za svojo uporabo delam že dolgo. Dobim pa vsako leto po trideset matic iz slovenskega čebelarskega inštituta za testiranje matic.

Imate kakšno slabo izkušnjo s čebelami?

Ja. V začetku me je včasih motilo, ko so me preveč popikale. Najbolj slaba izkušnja pa je na primer, kot pravimo, prevoz čebel. Stari čebelarji so rekli, da so to bridkosti čebelarstva, da niso samo sladkosti. Ko na primer na tovornjaku, pa se ti kaj pokvari kje na cesti ali kaj takega. Prevoz je eno izmed najtežjih opravil v čebelarstvu.

Nameravate vašo dejavnost širiti ali vam trenutni obseg zadostuje?

Nameravam širiti. Rad bi kupil nove panje. Ravnokar sem si nabavil nov tovornjak. Pa tudi za izgradnjo novega čebelnjaka se pripravljam.

Se vi osebno s čebelarstvom ukvarjate zaradi zaslužka ali zgolj kot hobi?Jože Kuhar

Tako bi rekel … Za hobi se ukvarja tisti, ki ima do deset čebeljih družin. Vsi ostali pa, ne smemo sami sebi lagati, se ukvarjamo zato, da s čebelami ne moreš preživeti, ampak lahko malo lažje dihaš.

Ste pridobili nalepko Pomurskih čebelarjev?

Tako je, to nalepko in prelepko uporabljam že dalj časa.

Veste kakšen je postopek pridobitve te nalepke?

Med moraš dati na ocenjevanje, da ti določijo kvaliteto tega meda. In sicer vsebnost vode in vseh ostalih snovi in da ni škodljivih snovi v njem.

Vodite tudi čebelarski krožek v Bodoncih. Kako dolgo že in kakšen je vaš komentar na krožek?

Krožek je od 2007 leta in poteka po programu čebelarske zveze Slovenije, v okviru čebelarskega krožka podružnične Osnovne šole Bodonci. Največ zaslug za ta krožek ima gospod Simon Sever. Brez njega praktično ne vem, če bi ta krožek sploh bil. On je gonilna sila, jaz pa mu z velikim veseljem pomagam glede strokovnosti. To je sila zanimivo. Marsikaj počnemo pri čebelah. drugače pozimi se delajo raznorazni kalupi, vzorci iz čebeljega voska. Tudi med, ki ga pridelamo, prodajamo. Tako, da imamo za potrebe krožka, za razne strokovne ekskurzije. Glede tekmovanj pa smo tudi, bi rekel precej uspešni, saj skoraj na vsakem republiškem tekmovanju dobimo od bronastih do srebrnih priznanj.

Jože KuharSte včlanjeni v katero čebelarsko društvo?

Da, v čebelarsko društvo Puconci. Nas je okrog 45 do 50 članov, število se spreminja. Želimo si, da bi mogoče naredili tudi svoj čebelarski dom, ampak za enkrat je to še želja. V načrtu imamo, da bi nabavili čebelarske obleke. Sodelujemo pa tudi na raznih prireditvah s svojim čebelarskim praporom.

Se za čebelarstvo zanimajo mogoče vaši nasledniki?

Bi rekel, da bolj slabo kaže. Mogoče se bo mlajši odločil za to kaj, ampak za enkrat ga ne vidim v tem.