| Avtor:

Zamujena priložnost nikoli ni zares izgubljena.

Darja Mihalič – od odlične učenke, gimnastičarke, odbojkarice, plesalke do direktorice komerciale v podjetju Roto. Odlično ji uspeva usklajevati poklicno in zasebno življenje, vedno pa najde čas za druženje s prijatelji. Darja pravi, da ne sme trpeti ne družina in ne kariera, potem so uspehi zagotovljeni. Moč za svoje poslanstvo črpa tako: »Vedno, ko se v ogledalo pogledaš si moraš povedati, dobro jutro, to si ti. Danes te čaka marsikaj in gremo naprej! Nič ti ne sme biti zdaj težko. Kaj ti bo težko?«Darja Mihalic (10)

Opišite nam Vaše otroštvo.

Otroška leta sem preživela pri stari mami. Stara mama je bila dokaj stroga. Dedek je pa delal v Nemčiji, tako, da sva bili večinoma sami oziroma njeni sinovi so bili še eni doma.


Kaj Vam je najbolj ostalo v spominu iz otroštva?

Ko sem se vpisala v srednjo šolo, je bila stara mama zelo razočarana, ker sem šla v srednjo šolo v Maribor. Je stara mama takoj klicala mojo mamo naj mi pove, da ne smem iti v Maribor. Ampak jaz sem vztrajala pri svoji odločitvi in zgleda, da sem se dobro odločila (smeh).

Opišite Vaše šolanje.

Osnovno šolo sem obiskovala v Beltincih. Po osnovni šoli sem šla v Maribor na srednjo gostinsko in turistično šolo, smer turistični tehnik. Ker sem bila odlična učenka v osnovni šoli, so vsi učitelji navalili, kaj zdaj grem za natakarico. Sem rekla, to ni natakarica, to je turistični tehnik, to je peta stopnja. Ampak tako ali tako niso razumeli, kaj je ta šola. Naprej sem se potem vpisala v višjo šolo smer turizem. Ves čas sem bila radenski štipendist, potem pa sem univerzitetno šla smer marketing.

Kaj ste po izobrazbi?

Univerzitetni diplomirani ekonomist.

Nekoč ste trenirali tudi gimnastiko. Drži?

Tudi ja, v snovni šoli (smeh).

Ste hodili na kakšna tekmovanja?

V osnovni šoli, drugače smo pa šli kaj … takrat je bil še 25. maj, ko smo hodili okrog nastopat za Dan mladosti. Prav tekmovanja za gimnastiko nismo imeli, smo pa imeli na naši osnovni šoli tekmovanje. In … hehehe … (smeh). Ena kolegica, ki je bila zelo dobra v gimnastiki, se je poškodovala in takrat sem pač jaz zmagala na vseh orodjih, razen na enem ne. Na bradlji nisem.

Katere uspehe ste dosegli na tem področju?

Na koncu osmih razredov, se pravi na koncu osnovne šole, je bila razglasitev Najboljša športnica in takrat sem jaz to dobila. Športnica leta sem bila tudi na koncu srednje šole.

Kaj pa odbojka?

Odbojko sem začela trenirati v petem razredu. Že kar hitro sem takrat tekmovala v ekipi osnovne šole. Dalje so me pa potem hitro vzeli v odbojkarski klub Pomurje, kjer sem en čas bila najmlajša tekmovalka.

Kako dolgo in kaj ste dosegli?

Odbojko sem trenirala od 10. pa do 28. leta, se pravi 18 let. Ja, iz 3. lige smo se uvrstile v 2. ligo. Preden sem odšla na porodniško, smo se uvrstile v 1. ligo. Bila sem pa ves čas kapetan ekipe.

Darja Mihalic (8)

S tem športom ste nadaljevali tudi v podjetju ROTO?

Ja. No … Roto nam je bil tudi en čas sponzor. Imenovale smo se ROTO MTC klub. ROTO in MTC podjetji sta bili tudi takrat zelo uspešni in sta podpirali našo odbojkarsko ekipo.

S čim ste se še ukvarjali?

Ja. V osnovni šoli smo imele tudi plesno skupino. Nastopale smo na proslavah, za Dan žena, na kakšnih športnih dogodkih. V skupini nas je bilo pet, plesno skupino pa je učila Nada Tratnjek.

Že 20 let ste zaposleni v podjetju ROTO. Kako bi opisali ta leta?

Dinamična, hitro so minila, vedno se je nekaj dogajalo.

Kakšni so bili Vaši karierni začetki?

Ker sem bila radenski štipendist, sem bila najprej zaposlena v podjetju Diana kot prodajni referent. Leta 1994 je bilo balonarsko prvenstvo in takrat je gospod Pavlinjek prišel v Diano, kjer sem jaz delala. Ker se je balonarsko tekmovanje dogajalo v Rakičanu, svetovno je bilo to, in on je bil organizator, pa smo se srečali v Diani. Takrat so oni iskali nekoga, ki bi živel v vratarnici pri Rotoju. Iskali so nekoga, da to ne bi bilo to na samem. Moj mož je vedel, da tam nekoga iščejo, pa sem ga vprašala, če bi midva lahko tam živela. Pa me je vprašal, ja, kdaj se selita? (smeh). Jaz pa ja ne vem, kdaj lahko? On pa je rekel, ja jutri pridita (smeh).

In sta šla?

Ja, šla sva ja (smeh). Oktobra 1994 sva se midva preselila tja. Njihovi računovodkinji se je takrat smrtno ponesrečil mož in takrat sem jaz s 1.1.1995 tam začela delati kot računovodkinja.

Se pravi, da je to bilo darilo za rojstni dan?

Ja (smeh). V bistvu sem že decembra 1994 bila z njimi pri Lovenjaku na zaključku. Že prej kot sem začela tam delati (smeh). Aprila 1995 smo se selili tudi v nove pisarne. V pisarnah smo bili direktor in njegova žena, Irena in jaz. To je bilo vse, kar nas je bilo. Takrat nas je vse skupaj bilo 30, danes nas je pa 360.

Ste direktorica komerciale. Kako pomembna je ta funkcija oziroma kaj je pomembno v podjetju od te funkcije?

Denar pride iz prodaje. Se pravi vsi prihodki pridejo iz prodaje. Realizacija pride iz prodaje. In v končni fazi tudi plača je iz prodaje. Kupec mora plačati račune in tudi takrat se to lahko tudi razdeli za plačo in tako naprej. Tako, da je to ena izmed zelo pomembnih funkcij v podjetju, verjetno najvažnejša funkcija. V prodaji se lahko tudi najboljše zasluži ali pa najslabše zasluži.

Darja Mihalic (6)Kakšne zadolžitve obsega funkcija direktorica komerciale?

Prodaja mora biti dobro organizirana, ker imamo zdaj že več firm po bivši EX Jugoslaviji, se mora ta prodaja tudi koordinirati iz Slovenije. Predvsem je poudarek na prodajnih timih in koordinaciji in kontrolingu le teh. Za prodajo je zelo pomemben razvoj izdelkov, da se lahko uresničuje strategija razvoja tržišča. Kupci se morajo navaditi tako na izdelke kot na ljudi.  Dandanes so že izdelki skoraj vsi kvalitetni in se kupci v glavnem vežejo na prodajalce, na odnose, na pozitivnost, na fleksibilnost, na hitre dobave tudi na  tradicijo. Pomembno je tudi, da smo domači proizvajalec. EX Jugoslavija je še vedno zelo navajena na slovenske izdelke,  predvsem na njihovo kakovost  in točno izdobavo.

Kako izgleda vaš delovni teden?

Mislim, da kar napeto. Po navadi se zjutraj s komercialisti pogovarjamo o tem, kaj treba urediti, poslati  ponudbe, dogovoriti se o cenah, rokih izdobav, dnevni plan dela, tedenski plan, koordinacija komerciale na terenu, zadolžitve in analize dela komercialistov, pregledati in določiti cilje obiskov, pri kupcih, pregled zalog, skratka zapolniti je potrebno  kapacitete v vseh šestih proizvodnjah. Potrebne so tudi koordinacije z nabavo, proizvodnjo, logistiko, financami in seveda z razvojem. Najpomembnejši pa je tim, saj v kolikor nimaš dobrega tima, ki je prvi stik s kupci, potem lahko pozabiš na dobro prodajo.

Primer dela komerciale na tržišču: Recimo 19.12.2016 smo zjutraj leteli do Ausburga v Nemčiji, na sestanek pri dobavitelju,  zvečer smo že bili v Antwerpnu, v Belgiji. V torek zjutraj smo imeli 20 km iz Antwerpna ob 8h sestanek, po sestanku let v Osnabrück, spet Nemčija, kjer je bil sestanek s firmo Krone. Potem po sestanku let nazaj v Graz. To so velike razdalje za dan in pol in  intenzivni sestanki. Sestanki niso enostavni, ker to so naši stalni kupci, na vsakega se je treba posebej pripraviti. Maschinen Werk Krone verjetno marsikdo pozna, ker so proizvajalci kmetijskih strojev. Pogajanja niso enostavna, saj tako kot se dogovoriš, tako tudi ostane v pogodbah. V Antwerpnu smo bili na pogajanjih, da bi delali ad blue rezervoarje  za avtobuse v njihovi tovarni v Makedoniji. Centrala te firme je v Belgiji, v Makedoniji pa bodo delali štiri nove linije avtobusov, ki jih bodo plasirali ameriško tržišče. Dogovorili smo se, da začnemo s proizvodnjo enega rezervoarja. Razvili ga bomo v Roto v Sloveniji, proizvajali pa ga bomo v Roto v Makedoniji. To je bil tudi njihov pogoj.

Kakšno znanje oziroma katere veščine sicer potrebujete pri svojem vsakodnevnem delu?

Predvsem je pomembna dobra organizacija, fleksibilnost, pozitivnost, samozavest, iznajdljivost, znanje jezikov in seveda obvladanje timskega dela. Eden sam človek ne more narediti ničesar. Pomembne so tudi dobre izkušnje Hitre odločitve. Po navadi je tako … najslabša je nobena odločitev, da se sploh ne veš odločiti. Lahko je tudi slaba odločitev, ampak, če se ne veš odločiti, to je najslabše.

Se te z leti spreminjajo – ali danes potrebujete enake veščine, kot ste jih leta 2000, ali se spreminjajo hkrati s spremembami v stroki?

To se zelo spreminja. Osnove ostajajo enake. Se pravi teorija je ostaja enaka. Izkušnje pa tudi na primer izdelki. Izdelki se iz leta v leta spreminjajo. Izdelki so kvalitetni. Tudi konkurenca ima kvalitetne izdelke. Ampak ljudje se navadijo na tebe, na firmo, na tradicijo, na neke dobre poslovne odnose. Tudi obiski so važni. Važno je, da ti kupca vsaj dvakrat na leto obiščeš ali on pride k tebi, ampak izdelki pa morajo biti res kakovostni.

Glede na Vašo funkcijo v podjetju, morate velikokrat na službena potovanja. Kako ste se navadili na to?

Ja zdaj sem se že zelo navadila. Ker, če sem kdaj celi teden v pisarni, potem me že nekaj srbi, ne vem če pete ali kaj me srbi, da moramo iti. Potem si že splaniramo neko pot, da moramo iti. Jaz sem vedno zagovornik tega, da komercialist mora priti do stranke – oseben pogovor. Zdaj je ta internet, elektronska pošta, mladi so navajeni na to. Ampak to ni to. Vsak želi tebe osebno spoznati, ker potem je to čisto drugače. Pogajanja so drugačna, ko ga po telefonu pokličeš, potem po sestanku je čisto drugače. Oseben stik bo vedno ostal. Tako, da jaz dam roko v ogenj, da bo to sigurno potem še najbolj držalo.

Kako pa Vaša družina?
Darja-Mihalic-7-

Ja … v začetku je bilo male težje. Zdaj so že navajeni. Vsi so mi v podporo, ker če ti ne organiziraš družine in kariere, da ti družina stoji ob strani potem … Nič ne sme trpeti. Ne sme trpeti ne družina in ne kariera, potem so uspehi zagotovljeni. Če pa na eni strani nekaj trpi in nisi sproščen, ne moreš delati kot bi lahko.

Kaj je v Vašem poslu najbolj pomembno?

Najbolj pomembno je, da se dogovoriš za najboljše cene, za najboljše pogoje. Če ti to uspe, da dobiš čim več strank, da odkrivaš nova tržišča, da potem zagotoviš proizvodnji delo, kjer je zaposleno veliko delavcev, da imamo vsi delo …

Vas je česa strah pri vašem delu?

Zelo me je bilo konec leta 2008, ko se je pojavila ta kriza. Takrat smo imeli okrog 30, 40 % manj realizacije. Ampak glede na to, da smo imeli svoj program, ne samo ta industrijski, kot so KTM, jahte, jadrnice … smo ta svoj program veliko bolj forsirali, kajti na tem programu ni bilo krize. Je pa vseeno bilo težko, ker toliko in toliko delavcev mora imeti toliko in toliko dela. Mašine so stale, delavci niso imeli kaj za delati. Tako, da smo morali odpuščati. Če ti odpuščaš nekoga, je zelo težko. Pa čeprav je dober, ga moraš odpustiti. Če pa to ne narediš, je pa lahko firma v krizi in en, dva, tri lahko gre v stečaj.

Čemu v vašem podjetju namenjate največ pozornosti? 

Največ pozornosti posvečamo seveda razvoju in prodaji.

Kdo so Vaši kupci?

Naši kupci so iz različnih branž. Kar se tiče industrije, so iz poljedelstva, agri kulture, iz tega agri programa. Potem gradbena podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo gradbenega materiala, potem proizvajalci jaht, jadrnic, motorjev, gasilskih vozil, distributerji jaht in jadrnic kot je Laser, Performance. Skratka imamo zelo razpršen segment kupcev, kar je kot sem prej omenila, v krizi zelo dobro, da nimaš samo enega segmenta, kot je bil na primer Prevent … tak, da se da preživeti tudi, ko je kriza.

Kaj je tisto, kar loči vaš produkt ali storitev od konkurence?  

Po navadi so to ljudje in to se zelo odraža na tržišču.

S čim si lahko zagotovite prednost pred vašo konkurenco, pritegnete nove stranke in pri obstoječih povečate lojalnost?

Mi na teden razvijemo dva nova izdelka. Imamo zelo hiter razvoj, tako, da konkurenca nas tu dostikrat niti ne more dohajati. Dosti komercialistov imamo na terenu, da potem prodajajo te izdelke, da pospešujejo prodajo. Obstoječim kupcem ponudimo nove rešitve. Na primer pri čistilnih napravah imamo skoraj vsako drugo leto drugačno, novejšo čistilno napravo. Mogoče z manjšo porabo električne energije, druge oblike, za vikendice … različno. Imamo tudi druge pristope prodaje.

Kako učinkovita se Vam zdi osebna prodaja?

Mi imamo tudi nekaj maloprodaje, kjer so naši Rotolandi. Tu fizična oseba pride v trgovino, pogleda izdelke, se pravi to je Business to customer. Potem pa imamo Business to business. Kot sem že prej rekla, da prodajamo proizvajalcem, kot je na primer Adria mobil. Če ti navežeš dober stik s šefom prodaje, s komercialisti, se vsak problem, če ga imaš, dosti lažje reši. Kot sem že prej povedala, internet je za neko hitro informacijo, ampak potem za neke dolgoročne poslovne odnose, je pa osebni stik najpomembnejši.

Kaj po Vašem mnenju vpliva na zaupanje stranke?

Če je stranka pri nas kupila nek proizvod in je s tem proizvodom zadovoljna, bo nam sigurno zaupala. Potem tudi, če so ljudje odkriti, to tudi stranka takoj zazna. Če stranka nekaj naroči in ji ti takoj odgovoriš in takoj pošlješ neke karakteristike, ponudbo in jo takoj zasipaš z nekimi informaciji, mislim, da dobiš takoj neko zaupanje. Potem kot sem že stokrat rekla, ta tradicija, ljudje te poznajo, vsepovsod smo … Šef je bil zdaj Obrtnik leta – to vse vpliva na neko zaupanje. Tudi, če se ti širiš, se pravi od prej, ko sem jaz prišla je bilo 30 ljudi, zdaj imamo 360 ljudi. Jaz to tudi pri prodaji omenim, če vi kupujete pri nekem one man bandu in imate kak problem pri izdelku, da se vam nikoli več ne oglasi ali pa ti pove kličite v Italijo ali kaj podobnega … Mi pa vedno stojimo za svojim izdelkom, se vam oglasimo na telefon in vam pomagamo.

Kako se pripravljate na obisk stranke?

Odvisno, če že delamo z njo ali če je nova stranka. To so različni pristopi. Če je nova stranka, pogledaš na primer na internetu vse o njej, zdaj že marsikaj najdeš na internetu in pogledaš s čim se ukvarja, koliko ima realizacije … Takšne stvari, ki so tudi pomembne. Mogoče je klicala ne vem zakaj, ti pa potem vidiš, kaj bi ji tudi drugo lahko kaj ponudil in potem izkoristiš te stvari. Če pa je naša stranka že en čas, potem pa greš po navadi zaradi ponudbe ali ponoviš obisk, ker si enkrat že zagotovo bil tam, greš zaradi razvoja izdelka. Pri nas je pomembno, da gresta po navadi na obisk komercialist in tehnični suport, ker, če stranka zahteva nek novi izdelek oziroma hoče podrobno vedeti o delovanju nekih izdelkov. Imamo tudi orodjarno in ti pri nas dobiš od ideje do izdelka do serije vse, mora potem biti tudi tehnična služba, ki ti stoji ob strani.

Kaj je pomembno na obisku pri stranki?

Pomembno je, da prideš tja urejen, da znaš njihov jezik oziroma angleščino. Zdaj, če prideš v Srbijo, potem govoriš srbsko ali srbo-hrvaško. Če prideš v Nemčijo, so vsi zelo veseli, vsi nas imajo radi, ker znamo nemško. Pomembno je tudi, kako se tam obnašaš, kako se pogajaš, kakšno predstavitev firme imaš, kakšne kataloge, reference.

Ali pridete do stranke s predlogom ali skupaj razvijate rešitev?

Oboje. Dostikrat s predlogom, dostikrat ne poznamo nekako stranke zelo dobro. Vidiš ti pač kaj ona dela, ampak nekje v srce je ne poznaš in takrat skupaj razvijamo rešitev.

Kaj od prodajnega obiska pričakujejo stranke?

Stranka pričakuje, da bi dobila nov izdelek čim prej, čim cenejši, v čim krajšem roku, transport zastonj (smeh.) Vse mogoče pričakujejo.

Kako pomembna se Vam zdi vloga prodajalca kot predstavnika podjetja?

Prodajalec je nek imidž firme, ker on pride k stranki in takrat mora predstavljati firmo. On je prva vez med firmo in stranko. In kako se on obnaša oziroma pogovarja in vse drugo, takšen vtis dobi stranka. Prvi vtis – nikoli ga ne moreš ponoviti.

Ali kupca spremljajte po nakupu? Kako na kakšen način? Ga pokličete ali obiščete in povprašate o zadovoljstvu?

Ja. Ko je kupec že enkrat v naši bazi, potem se ga pokliče. Če so to kupci Business to business, tam se vedno potem kliče tudi za naročila za nove izdelke, če bodo imeli kakšen novi razvoj, tam so tudi dostikrat tehniki med sabo na vezi. Pri standardnih naših izdelkih pa kličemo za kak servis, če hočejo kakšne dodatne stvari, na primer, če imamo novo omarico za čistilno napravo, ga pokličemo, če želijo mogoče novo omarico za čistilno ipd.Darja-Mihalic-11-

Kako pomembne so za Vas potrebe in želje kupcev?

Potrebe in želje kupcev je v procesu prodaje to prva stopnja. Ti moraš ugotoviti najprej, kaj so njihove potrebe in želje, in potem ti lahko ponudiš izdelek. Če ti ne veš, kaj si on želi in kaj hoče, mu ne moreš ponuditi izdelka.

Ali se ob kakšni priložnosti s kupci srečate neformalno?

Dostikrat imamo kao mogoče neformalna srečanja – srečanja kupcev. Vsako leto imamo v mesecu januarja oziroma v začetku februarja srečanje najpomembnejših kupcev. Ampak tu moramo paziti, da ne pokličemo skupaj neke konkurence, da se potem grdo ne gledajo. Drugače se pa srečamo, nas pokličejo na otvoritev kakih novih prostorov, na konference, dostikrat se srečamo tudi na sejmih. Imamo štiri, pet takih svetovno znanih sejmov, kjer pridejo stranke na sejem in se zmenimo s strankami za kako druženje na štandih ali pa zvečer v kaki restavraciji na večerji, tako da se pogovarjamo tudi druge stvari. Tako so stranke oziroma kupci tudi bolj zadovoljni in jim še enostavnejše jim je kaj prodat (smeh).

Kaj bi priporočili nekomu, ki si želi tako kot Vi, srčno in uspešno delati v komerciali?

Če si želi delati v komerciali, tu ni časovne omejitve. Tu ne more biti zdaj ob 7.00 do 15.00. Tega v komerciali ni. Moraš imeti vedno neke ideje, kako bi kupca presenetil, kaj bi naredil, da bi naš imidž podjetja bil še boljši. Ko te kupec pokliče, moraš ti spakirati in iti. Oni si zmislijo, da moraš biti jutri ob 12 h tam, moraš biti jutri ob 12 h tam. S tem, da si moraš potem to znati tudi splanirati, ker to so stroški. Moraš si znati splanirati, da potem obiščeš še tudi druge stranke, ki so v bližini, moraš znati, kako boš šel, če boš šel z avtom, taksijem, letalom … Moraš se znati organizirati, ker stroški potovanj so lahko tudi zelo visoki.

Z januarjem 2017 ste začeli tudi z brezplačnimi delavnicami Brez prodaje ni dobička. Kdo je dal pobudo za te delavnice?

Pobudo je dal duhovnik Simon. Enkrat sva se srečala in je on rekel, Darja, kaj če bi mi zvečer imeli neke delavnice. Ja sem rekla, ja mogoče bi lahko ja. Ja, pa ti bi predavala. Aja? Ja dobro. Dobro, jaz lahko predavam, samo jaz predavam potem od prodaje. Aja. Dobro, dobro od prodaje. Dobro. Zamisli si, kaj bi bilo … Potem sva malo debatirala, da bi pač neke osnove, potem nadgradnjo. Tudi odvisno, kdo bodo udeleženci, kaj bodo hoteli slišati.

Darja Mihalic (15)Ena delavnica je že bila, koliko jih še bo in kdaj bodo?

Prva delavnica je bila na moj srečni datum v petek 13. Petek 13. leta 2004 smo se tudi preselili oziroma smo imeli fešto za novo hišo. Tako, da je bila prva delavnica 13. januarja (smeh). Delavnice bodo tri. Vidimo, da je bila prva delavnica uspešna, saj je bilo 26 udeležencev. Na prvi smo spoznali: kdo je prodajalec, kakšen mora biti uspešen prodajalec, prvi vtis, kaj je prodaja, prodajni proces in največje napake v Sloveniji pri prodaji. Na drugi delavnici bomo obravnavali teme: telefon, dogovarjanje sestankov in vsebine, sejmi – investicija ali strošek. Na tretji delavnici pa bomo šli pogledat primer dobre prakse.

Kaj je sploh marketing?

Je veza podjetja z okoljem, torej ponudnika storitev ali izdelkov z okoljem (s ciljnim trgom, s partnerji). Vsi težimo k temu, da je ta odnos dobičkonosen. K marketingu spada tudi sponzoriranje. Trenutno sponzoriramo Simona Marčiča in Petra Kauzerja. In potem se vidi vsepovsod podjetje Roto. Dosti nas pozna po raznih izdelkih, ker imamo širok asortiman, dosti nas pa potem spozna po televiziji. To je tudi razpoznavni znak za Slovenijo, da ločijo Slovenijo od Slovaške, ker to še zdaj po celem svetu zamenjuje Slovenijo s Slovaško. To je marketing, da se trudiš za prepoznavnost podjetja.

Iz kje črpate moč, svojo energijo za poslanstvo, ki ga opravljate?

Ja, dostikrat mlajši sin je še doma in on je še bolj igrivi in dostikrat od njega. Potem starejši sin je še tudi tak, da ima rad mamo (smeh) – od njiju črpam. Drugače pa tudi mišljenje moraš imeti tako. Moraš imeti mišljenje, da če si zdrav je to že res 90 % tistega, kar si želiš … ker, če veš, da je nekdo bolan, če si že na primer prehlajen imaš že probleme sam s seboj, kaj pa, če si hudo bolan. Vedno, ko se v ogledalo pogledaš si moraš povedati, dobro jutro, to si ti. Danes te čaka marsikaj in gremo naprej! Nič ti ne sme biti zdaj težko. Kaj ti bo težko? Sam si si kriv za svoje probleme.

S katerimi besedami bi opisali samega sebe?

Energična, pozitivna, vedno nasmejana.

Kaj počnete v prostem času?

V prostem času se rada družim s prijatelji. Po navadi se družim samo s tistimi prijatelji, ki so pozitivni oz. tisti so tak prijatelji, ostali niso prijatelji (smeh). Potem imamo tudi eno plesno skupino in plešem, potem vmes grem na odbojkarski trening, rojstne dneve, zabave …

Se pravi, da odbojko še zdaj trenirate ?

Lani v juniju smo imeli skup pomurske odbojke, kjer smo se dobile vse bivše odbojkarice in smo lepo zaigrale. Lepo je bilo videti spet ene. Ene nisem videla že sigurno 20 let. Tak, da je bilo res lepo.

Zelo radi potujete. Je kakšen del sveta, ki ga še niste obiskali in si ga zelo želite obiskati?Darja Mihalic (9)

Jaz pravim tako. Najprej moramo spoznati svojo državo podrobno, ker mislim, da jo zelo malo poznamo. Zelo lepo mi je bilo na Tajskem. Tam smo bili pred osmimi leti in smo se zelo lepo tam počutili, ker so ljudje in klima enkratna … in z možem planiramo, da bi čim prej še enkrat šli. Drugače pa radi gremo s prijatelji na križarjenje, ker si vsak dan v drugem mestu. Ponoči se voziš in si s prijatelji, se družiš na ladji. Na ladji je pa mogoče vse od A do Ž.

Kakšno je pa življenje na bodonskem bregu? Kaj vse počnete?

Midva z možem sva oba z ravninskega dela, z Markoskoga. In obema nama je zelo všeč, da zdaj vidiva celo Markosko s tega brega. Mi smo nekje na nadmorski višini 320 metrov, kar ni tak malo … Bodonski breg je zelo zanimiv (smeh). Poleti je najboljše, ko imamo mi zunaj naš Kempinski, to imamo potem fajn zvočnike na glas pa pridejo prijatelji pa pajamo krüj, ka moremo Goričancon pokazati, kak se paja krüj (smeh).

Pred kratkim ste ustvarili tudi skupino Can Can Bodonski breg. Kako ste prišli do te ideje? Kdo je dal idejo za to?

Durič Boško je imel 40 let in glede na to, da ima vse, smo se spraševali, kaj bi njemu zdaj kupili za darilo. In sem jaz rekla, kaj, če bi mu mi zaplesale en Can Can. Potem smo seveda sosede Marjetka, Everina, Simona se dobile in smo rekle ajdi, da mi njemu za 40 let zaplešemo Can-Can. Takrat še nismo imele oblek in smo komaj našle obleke. Takrat smo si jih v Velenju sposodile. Zdaj smo si dale že zašiti obleke. Zdaj nas pa vsi že vabijo na abrahame in na nevem kaj vse.

Koliko Vas je v skupini in kdo vse?

V skupini nas je pet, in sicer Marjetka Škafar, Everina Vlaj, Simona Hajdinjak, Ksenija Lülik in Darja Mihalič.

Kdo je vodja ekipe?

Ena je za eno odgovorna, druga za drugo. Simona je odgovorna za frizerski del. Midve z Everino sva za koreografijo.

Kdaj in kako pogosto vadite?

Treniramo vedno, ko nas kdo pokliče kam na abrahama, obletnico. Vedno tri, štiri vaje naprej moramo imeti.Darja Mihalic (4)

Kdo Vam sestavlja koreografijo?

Same, nekaj smo našle na internetu, na Youtubu. Everina je nekaj plesala, jaz sem nekaj plesala in to še nekaj ostane. Ampak zdaj bom pa šla in bom malo Zekoja vprašala, kako naj plešemo (smeh).


Kje vse ste že nastopale?

Na abrahamih, na 40.let, na oldtajmerjih.

Kdo izbira glasbeno podlago in kakšno glasbo največkrat izberete?

Same. Po navadi je to Can can, Golica, Vili Resnik. Odvisno od Abrahamovca, kaj rad posluša.

Kakšen je Vaš življenjski moto?

Zamujena priložnost nikoli ni zares izgubljena.

Vsak človek rabi nekaj za sprostitev po napornem dnevu. Kaj Vam pomaga, da se sprostite?Darja-Mihalic-16

Ko pridem gor na Goričko, celo če je poleti, ko se lahko lepo uležeš na travi ali greš na sprehod z možem ali, da se družiš z družino, prijatelji. To ti da največ energije. Rada tudi kaj skuham in spečem, če imam čas. Moja specialiteta so breskovi retaši. Sproščam se pa tudi rada na vrtu in na njivi, ker imamo vsi radi domače.

Nam lahko zaupate kakšno anekdoto, ki se Vam je pripetila v življenju?

Ja, dvakrat sem mogla prespati na letališču (smeh). Enkrat se je nekaj avion pokvaril. Že je bil na vzletanju in se je ustavil in smo morali vsi dol z aviona. Potem to bi še rada povedala … Se srečava enkrat z županom Vinice, kjer imamo mi firmo v Makedoniji. In mi pravi, da je dobil dete in je deklica. Sem rekla, ja super. Ampak ime ji je Darja. Aha, ja zakaj pa ali kako? Zato, da bo tako uspešna in pozitivna kot ti, mi je rekel. No in to mi je res v čast.

Kaj je Vaš osrednji cilj za leto 2017?

Pri družini, da bomo vsi zdravi. Da bo Luka naredil prvi letnik, Rok, da bo v redu v 6. razredu. Edi je dvojček … in da bo čim več tisti pozitivni dvojček (smeh). Moje pa je kariera, da bomo tisto, kar smo si zadali na firmi, tudi to uresničili.

Foto: osebni arhiv Darja Mihalič