| Avtor:

Zeliščni vrtovi vse bolj priljubljeni

V zadnjem času vse več ljudi zasaja zeliščne vrtove. Nekaterim ukvarjanje z zelišči predstavlja hobi, spet drugi se s tem ukvarjajo načrtno. Med tistimi, ki se z zeliščarstvom ukvarjajo ljubiteljsko, je tudi Tibor Kuhar, ki je svoj zeliščni vrt zasadil v Kuštanovcih. V intervjuju je beseda tekla o tej vse bolj priljubljeni dejavnosti, o njegovih začetkih ukvarjanja z zelišči, skrbi za njih, izdelkih in še čem.

Kdaj ste prvič zasadili zeliščni vrt?

Prva zasaditev zelišč sega nekje tri leta nazaj.

Se spomnite, katero zelišče ste zasadili najprej?

Prva zelišča, ki smo jih zasadili so bila naslednja: poprova meta, žajbelj in melisa.

Ste se z vzgajanjem zeliščnih rastlin začeli ukvarjati načrtno ali zgolj naključno?

Ker je bil ob stari kmečki hišo vrt, se nam je takrat porodila ideja, da ga  zasadimo. Del vrta je bil namenjen zelenjavi, na preostalem delu pa so mesto dobila prva zelišča. Ker pa nas je radovednost gnala naprej, smo celotni vrt preuredili v manjše gredice in začeli z zasaditvijo različnih zelišč in začimbnih rastlin, tako da je vrt nastal čisto naključno.

Torej bi lahko rekli, da je zeliščarstvo postal vaš konjiček?

Ja, zeliščarstvo je vsekakor naš konjiček.

Kdo oziroma kaj vas je navdušilo, da ste se sploh začeli ukvarjati z zeliščnimi rastlinami?

Najverjetneje nas je gnala želja, da ustvarimo majhen, prijeten in koristen kotiček.

Se vam zdita goričko podnebje in prst primerni za uspevanje zeliščnih rastlin? Sta primerni za vsa zelišča, ali so tudi taka, ki tu ne uspevajo?

Zelišča niso zahtevne rastline. Trajna zelišča lepo uspevajo, pri nekaterih pa je potrebno pobrati semena in jih spomladi na novo posejati.

Katerim rastlinam to podnebje najbolj ustreza in katerim manj?

Večini zelišč to podnebje ustreza, kot so na primer meta, melisa, ameriški slamnik, slez, limonski ožep, pehtran, timijan … Podnebje pa je manj ustrezno za začimbnice, kot so majaron, lovorjev list, koriander, bazilika …

Katero je vaše najbolj priljubljeno zelišče?

Težko izberem le eno zelišče. Najbolj pa bi zagotovo pogrešali poprovo meto, ognjič, koriander, timijan.

Imate zasajena tradicionalna zelišča, slovensko prepoznavna ali se pri vas najde tudi kakšno zelišče, ki ni značilno za to pokrajino?

Na vrtu se najde marsikaj. Vsako leto se zaseje gredica lanu, ki je bila nekdaj tradicionalna rastlina naše pokrajine, izstopa pa sivka, ki je značilna za Kras in Provanso, ampak s svojimi vijoličnimi cvetovi krasi rob vrta in je mogoče naša ljubljenka. Lani je na vrtu zacvetel tudi bombaž, letos ga je žal vzela spomladanska pozeba. Poleg teh dveh pa na dvorišču v lončku uspevata dve sadiki črnega popra pa še kaj bi se našlo.

Mogoče veste koliko vrst zelišč imate zasajenih?

Zasajenih imamo nekje med 20-30 različnih zelišč, začimb in dišavnic.

Za katere namene uporabljate zelišča? Mogoče izdelujete kakšne izdelke iz zelišč? Jih tudi prodajate?

Zelišča uporabljamo za peciva, čaje, izdelujemo tudi domače likerje, katerih osnova je prav tako domači sadjevec, pa tudi nekaj krem, kot so ognjičeva krema, sivkina krema. Nobenega izdelka ne prodajamo, saj so količine majhne. Nekaj jih porabimo domači, ostale pa služijo kot majhne pozornosti za prijatelje in znance.

Približno koliko časa porabite za urejanje zeliščnega vrta in ali ga je težko vzdrževati?

Zeliščni vrt počiva samo pozimi, drugače pa je vsak dan kaj potrebno postoriti v njem. Vrta ni težko vzdrževati, vendar je sproti potrebno odstranjevati plevel, kajti škropiva in drugi kemični pripravki v tak vrt ne sodijo.

Vedno bolj pogoste so vremenske spremembe in ujme. Kako zeliščni vrt zaščitite pred njimi?

Zelišča so zelo odporne rastline, zato jim za enkrat vremenske razmere ne škodijo. Ob toči pa je potrebno poškodovane dele rastlin porezati in jih zavreči, se pa sama zelišča zelo hitro obnovijo.

So torej zelišča zelo občutljive rastline ali so dobro prilagodljive?

Značilnost zelišč je, da so zelo odporne, od tod tudi njihova zdravilnost, razen tuje rastline, ki  potrebujejo malo več nege in mogoče nekaj dodatnega zalivanja v letnem času.

Kako je z njimi v zimskem času?

Zelišča zimo dobro prenašajo. Jeseni jih je potrebno nekako za eno tretjino skrajšati, pri sivki in lovorju pa uporabljamo zastariko iz slame, drugih zaščit pa ne uporabljamo.

Kdaj je glavna sezona za pobiranje zelišč?

Zelišča pobiramo od spomladi do jeseni.

Kako pa jih spravljate za nadaljnjo uporabo in katera zelišča shranjujete?

Nekatera zelišča sušimo za čaje, in sicer kamilico, poprovo meto, žajbelj, meliso in timijan. Sušim jih na zračnem prostoru in v senci, shranjujem pa jih v steklene kozarce. Pri začimbah kot so kumina, koriander, timijan, origano in majaron, pobiram zrele plodove in jih s posebnim mlinčkom zmeljem in shranim v stekleničkah za začimbe. Likerji pa ostanejo v steklenicah.

Vse več ljudi se ukvarja z zeliščarstvom. Kakšen je po vašem mnenju vzrok za to?

Nekateri se s tem ukvarjajo ljubiteljsko, nekateri pa se posvečajo temu predvsem zaradi zaslužka. Vendar menim, da so ti usmerjeni le v pridelavo ene sorte zelišč.

Ste sami mogoče že koga navdušili za tovrstno dejavnost?

Nekateri prijatelji so si uredili mogoče kakšno manjšo gredico. Prav tako smo tudi stanovalcem Centra za starejše občane Murska Sobota  zasadili visoko gredico, za katero skrbijo sami.

S kakšnimi argumenti bi vi nekoga prepričali, da bi se začel ukvarjati z zeliščarstvom?

Nekoga prepričevati nekaj, kar ga ne zanima je težko. Z zeliščarstvo se lahko ukvarjajo le tisti, ki jim to nekaj pomeni in to delajo s srcem.

Prisegate na naravno zdravljenje, glede na to, da se ukvarjate z zelišči?

Za odkrivanje bolezni in zdravljenje še vedno potrebujemo zdravnike. Čaji, tinkture in drugi zeliščni pripravki pa nam lahko pomagajo pri prehladnih obolenjih in podobnem.

Ali vaš zeliščni vrt obiskujejo turisti oziroma drugi obiskovalci?

Vrt je v sklopu stare kmečke hiše, zato ga včasih po predhodnem dogovoru obiščejo osnovnošolci. Ogledali pa so si ga tudi stanovalci Centra za starejše občane Murska Sobota.

Nam zaupate kak enostaven recept za pripravo peciva, ki vsebuje zelišča?

Eden izmed receptov so rogljički s pehtranom. Za njih potrebujete 1 kg moke, 6 dag kvasa, 3 jajca, 1 dcl olja, 2 žlici sladkorja, 1 kislo smetano, 1/2 margarine, 3,5 dcl toplega mleka in pest nasekljanih listov pehtrana. Vse sestavine zamesimo in pustimo, da testo vzhaja. Nato pa vzhajano testo še enkrat zamesimo, naredimo štiri hlebčke in ponovno vzhajamo. Vzhajano testo razvaljamo, razrežemo na osem trikotnikov in naredimo rogljičke ter pustimo, da ponovno malo vzhajajo, nato pa jih spečemo.

 Foto: I. B.