| Avtor:

Zlatovranka obiskala Ledavsko dolino

Poznate zlatovranko? Če boste vprašali babice ali dedke, vam bodo gotovo vedeli povedati, kdo je to. Še več, povedali vam bodo, da so zlate ali plave vrane včasih bile zelo pogoste po celotnem Goričkem. Posedale so po žicah, vijugale in se obračale v zraku ter izvajale prave akrobatske lete v času dvorjenja.

Vir: www.gnezdilnice.si

Evropska zlatovranka (Coracias garrulus) je ena od štirih predstavnikov vpijatov, ki živijo v Evropi. Po imenu sodeč, bi nekdo sklepal, da je to vrana, vendar nima nobene veze z njimi. Ime »zlata« je dobila zaradi svoje edinstvene obarvanosti.  Je azurno modra ptica z rjavim hrbtom. Velika je podobno kot kavka. Živi v toplotnem podnebju v odprti kulturni krajini s skupki dreves, kjer lahko najde prostor za gnezdenje in prežo. Kot ptico jo štejemo med sekundarne duplarje, saj si gnezdo naredi v duplu črne ali zelene žolne, v zidu, dostikrat pa tudi zaradi pomanjkanja naravnih gnezdišč v umetnih gnezdilnicah, kjer znese do pet jajc, ki jih valita oba starša, ki imata eno leglo v maju oz. juniju.

Žal ta vrsta ptice v Sloveniji ne gnezdi več oz. je pri nas izumrla kot gnezdilka pred desetimi leti. Kot občasnega gosta jo lahko zelo redko vidimo tudi v Sloveniji v času spomladanske in jesenske selitve. Prezimuje v južni Afriki. Nam najbližja gnezdeča populacija je nekaj kilometrov zahodno od Goričkega v Avstriji v bližini Stradna, kjer gnezdijo samo še štirje pari.

Foto: Robi Gjergjek

Foto: Robi Gjergjek

Zlatovranka se prehranjuje izključno z živalsko hrano. Prevladujejo predvsem velike žuželke, ulovi pa lahko tudi kakšnega kuščarja, kačo ali miš. Za plenom preži večinoma na električnih žicah nad pokošenimi travniki, saj tam najlažje najde hrano.

Zlatovranka se je letos za nekaj časa ustavila tudi na Goričkem. Par sem opazil okrog 10. avgusta v zgornji Ledavski dolini v bližini Sotine na območju travnikov. Tu je ostal le nekaj dni. En osebek, ki verjetno ni bil od tega para, pa sem opazil med Serdico in Nuskovo, kjer se je zadrževal nekje petnajst dni, do konca avgusta. Če je bil kdo pozoren, ga je verjetno videl sedeti na daljnovodu, ki poteka med krajema (prilagam dve fotografiji).

Ptica, ki je izginila iz naših krajev, se verjetno ne bo več vrnila kot gnezdilka. Zakaj je izginila, verjetno dokončno nikoli ne bomo vedeli. Najverjetneje je več vzrokov, ki so med seboj povezani. Preorani travniki, škropljenje s pesticidi in s tem pomori žuželk, intenziviranje poljedelstva, sprememba podnebja, izgube na selitvah in prezimovališčih in pomanjkanje dupel, kjer zlatovranka gnezdi.

Rek pravi, da upanje umira zadnje. Dajmo se presenetiti, mogoče se še vrne. Pomagamo ji lahko tudi mi, če ohranimo kakšen travnik več, kakšen sklop dreves več, kjer lahko namestimo tudi kakšno gnezdilnico. Na odprti krajini brez dreves pa lahko postavimo kakšno prežo v obliki črke T, kjer se bo usedla in prežala za plenom.

Prispevek in fotografije: Robi Gjergjek