1. maj, praznik dela

Praznik dela, ki ga obhajamo vsako leto 1. maja, je mednarodni praznik delavstva. Praznujemo ga v večini držav sveta, izjema so zgolj Združene države Amerike.

 

Prvotni izvor praznika je spomin na demonstracije v ameriškem mestu Chicago leta 1886, ki so znane pod imenom Haymarketski izgred. Sprva so protesti delavcev, ki so se organizirali v skupine in sindikate, kjer so se borili za svoje pravice, potekali mirno. Nato pa je eksplodirala bomba, ki je ubila osem policistov. Ti so začeli streljati in so ubili enajst ljudi. V spomin na ubite delavce so se na kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo vsako leto pripravili različne proslave, s katerimi bodo opozarjali na delavske pravice. S tem praznikom zato obeležujemo tudi socialne in gospodarske dosežke mednarodnega delavskega gibanja.

Prvi maj je v naslednjem, to je v 20. stoletju pridobil uradni status praznika dela, najprej v takratni Sovjetski zvezi. V času hladne vojne so praznovanja delavcev v komunističnih državah dobila obliko vojaških parad.

Tradicije ob 1. maju

V Sloveniji praznik dela obeležujemo predvsem s kresovanji in postavljanjem mlaja, ki ga mladi okrasijo z različnim barvnimi trakovi, na vrhu drevesa, po navadi sta to bor ali smreka, pa je obešena zastava. Na 1. maj so družine zbirajo na piknikih, simbol praznika, ki pri nas traja 1. in 2. maja, pa naznanja predvsem nošnja nageljnov.

Marsikje po večjih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godb na pihala, na ta dan velikokrat potekajo tudi sprevodi z delavci.