Krakov, mesto polno kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, in Auschwitz, simbol holokavsta

Krakov, mesto ob reki Visli, je eno največjih in najstarejših mest na Poljskem, ki je mestne pravice dobilo leta 1257. Leta 1038 je postal sedež poljske vlade. Do leta 1609 je bil sedež poljskih kraljev (grad Wawel), danes je glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Nastal naj bi kot naselbina na griču Wawel, na katerem danes stoji grad Wawel. Kot opazno trgovsko mesto v lasti češke vojvode, je leta 966 prvič omenjen v zgodovinskih zapisih.

Univerza v Krakovu je druga najstarejša (takoj za Karlovo univerzo v Pragi) univerza v srednji Evropi. Leta 1364 jo je ustanovil Kazimir Veliki. Obiskovalo jo je kar nekaj znanih oseb – Nikolaj Kopernik, Marie Curie, papež Janez Pavel II in drugi.

Med 2. svetovno vojno Krakova niso bombardirali, saj so ga okupatorji izbrali za svoj sedež. Tako so zgodovinske zgradbe ostale nedotaknjene, v primerjavi z Varšavo, ki so jo Nemci skoraj zravnali z zemljo. UNESCO je prav zato leta 1978 Krakov uvrstil mesto na seznam zaščite svetovne kulturne dediščine.

Zelo zanimiv je židovski predel mesta imenovan Kazimierz, ki so ga za razliko od preostalega dela Krakova nacisti med 2. svetovno vojno večino uničili, velik delež židovskih prebivalcev pa odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.

Auschwitz, kot so Nemci po okupaciji Poljske poimenovali Oświęcim, je bilo koncentracijsko taborišče med 2. svetovno vojno, kjer se je zgodil največji zločin proti človeštvu. Nahaja se okoli 60 kilometrov zahodno od Krakova in je bilo sestavljeno iz treh glavnih taboriščih in več manjših:

 -Auschwitz I, ki je začel delovati maja 1940,

 -Auschwitz II (Auschwitz-Birkenau), ki je začel delovati v začetku leta 1942,

 – Auschwitz III (Auschwitz-Monowitz), ki je začel delovati oktobra 1942.

Taborišča so nacisti gradili z namenom iztrebiti manjvredne narode (Žide, Slovane).  V njih je bilo ubitih okrog 1,5 milijonov oseb, od tega 90 % Židov. Glavni cilj holokavsta je bil pobijanje židov, kar so nacisti imenovali kar »končna rešitev judovskega vprašanja«. To je razvidno tudi iz same lokacije taborišč, saj so se večinoma nahajale na poljskih tleh, kjer je bil visok odstotek židovskega prebivalstva.

Prispevek in foto: Tjaša Gomboc

no images were found