Čiga

TEŠANOVCI – Če se peljete po cesti iz Moravskih Toplic, po ravnini do Tešanovcev, si lahko pred začetkom vasi ogledate tipičen panonski vodnjak na vzvod ali “stüdenec na čigo”.

Način, kako so ljudje dobivali iz vodnjaka vodo, je določal tip vodnjaka. Za vodnjak na vzvod ali »studenec na čigo« je značilna »čiga« (madž. polž). Čiga – dva drogova, od katerih je eden vsajen v zemljo in nosi na vrhu prečni drog za dviganje vode. Za pokončni drog rabi navadno slabo otesano deblo, ki se zgoraj razcepi v rogovilo. Ta drog je visok okrog 3,70 m do 4 m. Razcep se imenuje »(h)lače«. Vanj je z verigo ali vrvjo gibljivo pritrjen prečni, okoli 7 do 8 m dolg drog. Drog je na enem koncu obtežen s kosom lesa ali s kamnom, na drugem koncu pa je pritrjena železna kljuka, na katero je obešen tanjši, štiri do štiri in pol metre dolg, lesen drog z vedrom na koncu. Veriga med drogom z vedrom ter med prečnim drogom »čige« omogoča gibljivost pri spuščanju posode v vodnjak. Obtežitev prečnega droga »čige« mora biti le nekoliko večja od teže vedra in droga, ki nosi vedro. Pri spuščanju vedra v vodnjak ni potrebna posebna pomoč: vedro je treba nekoliko potegniti k tlom in prečni drog se s tem nagne. Pri dviganju polnega vedra iz vodnjaka je potrebno drog z vedrom potegniti iz vode, kar pa obtežitev na prečnem drogu znatno olajšuje.

Prve vodnjake te vrste so v Prekmurju imeli grofje na pristavah. Za njimi so jih začeli uvajati tudi kmetje. Ta tip vodnjaka je najbolj razširjen v ravninskem Prekmurju in sodi med značilnosti Panonske nižine.

Foto: Janja Vlaj

(Vir: Vlasta Koren, Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju)