Materinski dan

Praznovanje materinskega dne se je pri nas uveljavilo po letu 1991. V nekaterih drugih evropskih državah praznujejo materinski dan že od konca prve svetovne vojne. Navada praznovanja materinskega dne pa se je v Evropo razširila iz ZDA, kjer ta dan praznujejo že od leta 1910. Slovenija je edina država, ki praznuje materinski dan 25. marca.

Statistični urad RS je na  podlagi podatkov iz registrskega popisa prebivalstva Slovenije 2011 skušal ugotoviti, ali obstajajo kakšne socioekonomske in druge razlike med ženskami, starimi 25–39 let, ki so rodile vsaj enega otroka, in enako starimi, ki (še) niso rodile. Podatki se nanašajo na ženske, rojene v obdobju 1971–1985, torej v letih, ko je generacija njihovih mater še rojevala povprečno več kot 2 otroka.

Med ženskami, starimi 25-39 let, je skoraj dve tretjini mater

Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka se je v Sloveniji od leta 2000 do leta 2012 povečala s 26,5 leta na 28,9 leta. Štiri od petih žensk, ki so rodile v posameznem letu v tem obdobju, so bile stare od 25 do 39 let. Polovica žensk, ki so rodile v posameznem letu v tem obdobju, je materinstvo doživela prvič. Med ženskami, starimi 25–39 let, je bilo 63 % mater. Skupaj so rodile 238.000 otrok ali v povprečju vsaka 1,75 otroka. S starostjo se delež mater zvišuje. Med 25-letnicami je rodila vsaka četrta, med 29-letnicami že vsaka druga, med 35-letnicami pa štiri od petih.

Med univerzitetno izobraženimi ženskami delež mater najmanjši

Sorazmerno največ mater med ženskami, starimi 25–39 let, je bilo med tistimi, ki so imele osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo (štiri od petih s to izobrazbo so že rodile), sorazmerno najmanj pa med tistimi, ki so imele univerzitetno izobrazbo (mati je bila vsaka druga). Nekaj več mater od povprečja za Slovenijo je bilo še med višješolsko izobraženimi, neznatno več od tega povprečja pa tudi med tistimi z magisterijem ali doktoratom znanosti. Samo matere z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo so v večjem obsegu rodile vsaj tri otroke, ki so tudi začele rojevati mlajše kot druge. Sorazmerno najmanj otrok tretjega ali višjega reda so rodile ženske z visokošolsko izobrazbo.

Stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami zelo visoka. V začetku leta 2011 je bilo med ženskami, starimi 25–39 let, 76,3 % zaposlenih, 9,5 % brezposelnih, 3,7 % študentk ter 10,5 % drugih neaktivnih. Zaposlenost je pomemben generator rodnosti, saj je delež mater samo med zaposlenimi ženskami večji od slovenskega povprečja. Brezposelne matere so imele v povprečju malo več otrok kot zaposlene matere (1,77 : 1,72).

Tuje državljanke in priseljenke imajo neznatno več otrok kot državljanke Slovenije

Med ženskami, starimi 25–39 let, je bilo 4,2 % tujih državljank. Vse skupaj so imele državljanstvo 100 držav, skoraj tri četrtine jih je imelo državljanstvo ene od držav z območja nekdanje Jugoslavije, 6,6 % pa je bilo državljank Ukrajine. Med tujimi državljankami je bilo skoraj 77 % mater, v povprečju so imele 1,80 otroka. Delež mater med priseljenkami pa je bil le malo manjši kot med tujimi državljankami (73 %), v povprečju so imele 1,78 otroka.

Večina mater, starih 25–39 let, še vedno živi skupaj s svojimi otroki

Ker je obravnavana skupina mater precej mlada, je bila velika večina njihovih otrok (97 %) mlajših od 18 let in so živeli večinoma še v svoji primarni družini. Zelo malo mater v tej starosti je bilo že babic (približno 200), nekaj več njihovih otrok pa si je že ustvarilo lastno družino (224), vendar je tretjina teh še vedno živela v istem gospodinjstvu s svojo materjo.

Vir: Statistični urad RS